Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče kršilo določbe pravdnega postopka v zvezi s trditvenim in dokaznim bremenom strank in posledično pravilno uporabilo materialno pravo.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče kršilo določbe pravdnega postopka v zvezi s trditvenim in dokaznim bremenom strank in posledično pravilno uporabilo materialno pravo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo, da tožnici plača odškodnino v višini 54.257,98 EUR. Presodilo je, da je toženec pri opravljanju dela tožnici povzročil škodo tako, da je njene stranke preusmerjal na svojo ženo, ki je imela status s. p. To naj bi storil tako, da je potiskane medije (CD-je in DVD-je), ki jih je dodelovala toženka (tiskala in pakirala), prodajal v imenu in za račun ženinega podjetja. Celoten obseg škode ni bil natančno ugotovljen, zagotovo pa je po presoji sodišča prve stopnje znašala vsaj 53.011,08 EUR, kolikor je znašal za leti 2013 in 2014 povprečen donos dodelave optičnih medijev. Del škode v višini 1.264,90 EUR se nanaša na gotovinsko poslovanje. Ta znesek naj bi toženec prejel od različnih strank (plačale so z gotovino in brez računa) in ga zadržal zase. Sodišče je o toženčevi odgovornosti odločilo pretežno na podlagi posrednih dokazov, saj je tožnik poslovno dokumentacijo, ko mu je delovno razmerje pri tožnici prenehalo, odtujil in je sodišču ni predložil, čeprav ga je k temu pozvalo.

2. Sodišče druge stopnje je soglašalo s presojo sodišča prve stopnje in zavrnilo pritožbo toženca. Bistvenih kršitev določb postopka – ki so bile glavni pritožbeni očitek – ni ugotovilo.

3. Toženec v predlogu za dopustitev revizije postavlja vrsto vprašanj, vsa pa so povezana z očitkom bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki urejajo trditveno in dokazno breme strank, s poudarkom na pomenu določbe o edicijski dolžnosti stranke (227. člen ZPP1). Meni, da je sodišče te določbe napačno uporabilo in posledično tudi napačno uporabilo materialno pravo.

4. Vrhovno sodišče po prvem odstavku 367.a člena ZZZ dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava, ali za razvoj prava preko sodne prakse.

5. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije glede postavljenih vprašanj, ki jih je vse mogoče strniti v vprašanje, ki je navedeno v izreku, zato je revizijo po tako oblikovanem vprašanju dopustilo.

1 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji.