Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS sodba Psp 91/2016

ECLI:SI:VDSS:2016:PSP.91.2016 Oddelek za socialne spore

varstveni dodatek sprememba zakonodaje predlog za vrnitev v prejšnje stanje zmotna uporaba materialnega prava
Višje delovno in socialno sodišče
26. maj 2016
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tožnik je bil upravičen do varstvenega dodatka po Zakonu o varstvenem dodatku na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in je po spremembi zakonodaje na tem področju, ko je varstveni dodatek prišel v sfero socialnih pomoči, Center za socialno delo z odločbo, izdano po uradni dolžnosti, tožniku priznal pravico do varstvenega dodatka za določen čas, in sicer od 1. 1. do 31. 7. 2012. Ta odločba je postala pravnomočna. Upravni organ pa vloge tožnika z dne 8. 10. 2012 ni obravnaval v skladu z določili ZUP, ki govore o vrnitvi v prejšnje stanje. Iz vloge tožnika izhaja, da predlaga vrnitev v prejšnje stanje, ker je zamudil procesno dejanje, in sicer podajo nove vloge za pridobitev pravice do varstvenega dodatka. O tem delu zahtevka tožnika center za socialno delo ni odločal in je odločitev o glavni stvari preuranjena. V skladu s 34. členom ZUPJS center za socialno delo odloča o pravicah iz javnih sredstev po ZUP, če posamezna vprašanja v ZUPJS niso drugače urejena. Pri uveljavljanju pravic po ZUPJS gre za procesne roke. Tožena stranka bi morala vlogo tožnika, ki po vsebini vsebuje tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje, tako tudi obravnavati. V zvezi s tem je bila naloga centra za socialno delo, da najprej odloči glede predloga za vrnitev v prejšnje stanje in šele nato, ali gre tožniku varstveni dodatek tudi od avgusta 2012 do novembra 2012. Ker je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je odpravilo izpodbijani upravni odločbi tožene stranke in zadevo vrnilo toženi stranki v novo upravno odločanje.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 13. 8. 2014 in št. ... z dne 19. 10. 2012 in se zadeva vrne v novo upravno odločanje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim tožnik izpodbija odločbi tožene stranke št. ... z dne 13. 8. 2014 in št. ... z dne 19. 10. 2012 ter zahtevek, da se mu prizna pravica do varstvenega dodatka od 1. 8. 2012 do 31. 1. 2013 v višini 149,44 EUR in se mu ta za mesec avgust, september in oktober izplača skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Po ugotovitvi, da je oče tožnika dne 8. 10. 2012 pri toženi stranki podal zahtevo za izplačilo varstvenega dodatka za svojega sina za mesec avgust in september 2012 je toženka z odločbo z dne 19. 10. 2012 odločila, da je tožnik upravičen do varstvenega dodatka v višini 149,44 EUR mesečno za čas od 1. 11. 2012 do 31. 1. 2013. Sodišče je kot neutemeljene štelo navedbe tožnika, da je toženki že v maju 2012 podal ustrezno dokumentacijo, iz katere bi toženka lahko sklepala, da gre za psihičnega bolnika in bi ga obravnavala drugače, saj je tožnik na glavni obravnavi, po vpogledu v odločbo z dne 6. 6. 2012 potrdil, da jo je prejel in ni sprejelo tožnikovih navedb, da ne razume pomena odločbe, da varstveni dodatek prejema le za čas od 1. 1. 2012 do 31. 7. 2012. Odločilo je, da je toženka v predsodnem postopku pravilno odločilo o pravicah tožnika iz javnih sredstev.

2. Zoper zavrnilno sodbo se pritožuje tožnik. V pritožbi navaja, da gre pri tožniku za duševno prizadeto osebo, ki ima poleg psihoz, shizofrenije, avtističnih motenj tudi intelegenčni primanjkljaj, tako, da ni sposoben razumeti formalnih upravnih postopkov in v zvezi s tem tudi ne postopka glede dodelitve varstvenega dodatka. Dne 20. 5. 2012 je centru za socialno delo posredoval zdravstveno dokumentacijo, iz katere izhaja njegovo zdravstveno stanje. Tožnik s svojimi zdravstvenimi in mentalnimi težavami ni razumel odločbe z dne 6. 6. 2012, v kateri je navedeno, da mu je varstveni dodatek v višini 149,44 EUR odobren za čas od 1. 1. 2012 do 31. 7. 2012 in da se stara odločba ZPIZ-a razveljavi. Tako tožnik kakor starša sta menila, da ko bo stara odločba nehala veljati, bo jim center posredoval v vednost novo odločbo, saj se v tako kratkem času od 6. 6. 2012 do 31. 7. 2012 ne morejo pojaviti neke nove okoliščine, ki bi vplivale na višino varstvenega dodatka. Take okoliščine se niso pojavile niti zadnjih 10 let, to je od invalidske upokojitve tožnika dalje. Ko se varstveni dodatek ni več nakazoval, je mati tožnika poklicala referenta na centru za socialno delo, ki je povedal, da obstajajo obrazci za vlogo in da je nevložena vloga pred 31. 7. 2012 doprinesla k prekinitvi prejemanja varstvenega dodatka. Po navodilih je nato mati tožnika takoj napisala novo vlogo. Sposobnost tožnika razumevanja upravnih postopkov je enaka ničli. Tožnik ne razume pojma varstvenega dodatka, ima težave s spominom, vsaka nova situacija, ki odstopa od dnevne rutine, ga močno vznejevolji in prestraši. Pritožnik meni, da bi zaradi navedenih hendikepov moral biti vsaj s kratkim dopisom obveščen, kaj mora storiti in meni, da center za socialno delo v tem primeru svoje vloge ni odigral. Tekom postopka pred prvostopenjskim sodiščem je bil predlagan sodni izvedenec za ugotavljanje zmožnosti tožnika glede razumevanja upravnoformalnih postopkov, vendar je sodišče menilo, da to ni potrebno. Pritožba meni, da je bil navedeni dokaz nepravilno zavrnjen in se tožnik počuti v tem pravdnem postopku neenakopravno obravnavan. Tožnik je res v nadaljevanju pravočasno vlagal pri toženi stranki vloge in je prejemal varstveni dodatek, vendar tega ni storil sam, ker tega ni zmožen, temveč so to storili starši, potem ko so center za socialno delo vprašali, zakaj se več ne nakazuje varstveni dodatek. Tudi to, da je tožnik 20 let bil sposoben funkcionirati v vsakdanjem življenju, ne more biti pravno relevantno dejstvo, saj iz mnenja fakultete A., Univerze v B. z dne 25. 3. 2007 jasno izhaja, da gre pri tožniku za motnje, ki mu onemogočajo samostojnost, tako miselno kot delovno in je bil zato upokojen, kot invalid I. kategorije. To mnenje z dne 25. 3. 2007 je eno od šestih dokumentov o zdravstvenem stanju tožnika, ki je bilo poslano centru za socialno delo.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v okviru pritožbenih navedb in v obsegu, kakor ga določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v predmetni zadevi prišlo do kršitve materialnega prava in je v posledici tega zavrnitev tožbenega zahtevka preuranjena, kakor bo pojasnjeno v nadaljevanju.

5. Prvostopenjsko sodišče je v skladu s prvim odstavkom 81. člena v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji, ZDSS-1) preizkušalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke z dne 13. 8. 2014, s katero je bila zavrnjena pritožba tožnika zoper odločbo Centra za socialno delo B. z dne 19. 10. 2012. S slednjo je bilo odločeno, da je tožnik upravičen do varstvenega dodatka v višini 149,44 EUR mesečno za čas od 1. 11. 2012 do 31. 1. 2013. 6. Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je podana v določilih Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/10 s spremembami, ZSVarPre), Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/10 s spremembami, ZUPJS) in v določilih Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 22/2005 s spremembami, ZUP).

7. Med strankama v postopku ni sporno, da je bil tožnik pred 1. 1. 2012 upravičen do varstvenega dodatka po Zakonu o varstvenem dodatku na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in da je po spremembi zakonodaje na tem področju, ko je varstveni dodatek prišel v sfero socialnih pomoči, Center za socialno delo B. z odločbo z dne 6. 6. 2012, izdano po uradni dolžnosti, tožniku priznal pravico do varstvenega dodatka za določen čas in sicer od 1. 1. do 31. 7. 2012. Z navedeno odločbo je center tudi preveril, ali je tožnik, ki je bil upravičenec do varstvenega dodatka pri ZPIZ-u, še nadalje upravičen do te pravice. Ni sporno, da je navedena odločba postala pravnomočna.

8. Po stališču pritožbenega sodišča pa upravni organ vloge tožnika z dne 8. 10. 2012 ni obravnaval v skladu z določili ZUP-a, ki govore o vrnitvi v prejšnje stanje. Iz vloge tožnika jasno izhaja, da predlaga vrnitev v prejšnje stanje, ker je zamudil procesno dejanje in sicer podajo nove vloge za pridobitev pravice do varstvenega dodatka. Iz vloge izhaja, da zaradi bolezni (duševne bolezni) je novo vlogo vložil z zamudo in s tem utrpel posledice, da mu varstveni dodatek ni bil nakazan od vključno avgusta 2012 dalje.

9. O tem delu zahtevka tožnika center za socialno delo s svojo odločbo z dne 19. 10. 2012 sploh ni odločal in je tako njegova odločitev o glavni stvari preuranjena. V skladu s 106. členom ZUP je tožnik predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložil pri pristojnem organu, pri organu, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje. O njegovem predlogu bi moral organ odločiti s sklepom.

10. V skladu s 34. členom ZUPJS center za socialno delo odloča o pravicah iz javnih sredstev po ZUP, če posamezna vprašanja v ZUPJS niso drugače urejena. V zvezi s tem pritožbeno sodišče šteje, da gre pri uveljavljanju pravic po ZUPJS za procesne roke. Tožena stranka bi morala vlogo tožnika, ki po vsebini vsebuje tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje, tako tudi obravnavati. V zvezi s tem je bila naloga centra za socialno delo, da najprej odloči glede predloga za vrnitev v prejšnje stanje in šele nato ali tožniku gre varstveni dodatek tudi od avgusta 2012 do novembra 2012, kar je jedro tega spora. V primeru, da bi bila tožniku dovoljena vrnitev v prejšnje stanje, se bi postopek nadaljeval, kot da ni bil v položaju zamude in bi tožniku, glede na to, da je upravičenec do varstvenega dodatka ves čas po tem obdobju, tudi za sporne tri mesece pripadala pravica do varstvenega dodatka.

11. V okviru navedenega bo v novem upravnem odločanju potrebno najprej odločiti o predlogu tožnika za vrnitev v prejšnje stanje. Pri tem bo potrebno upoštevati zdravstveno stanje tožnika in njegovo zmožnost funkcioniranja v zapletenih upravnih postopkih na eni strani, na drugi strani pa to, da je tožnik invalid I. kategorije, oseba z nižjimi intelektivnimi sposobnostmi (funkcionalno na ravni nižji od blažje duševne manj razvitosti), kakor to izhaja iz izvedenskega mnenja fakultete A. v B. z dne 25. 3. 2007 in ostale zdravstvene dokumentacije, ki je bila centru za socialno delo s strani tožeče stranke posredovana dne 25. 5. 2012, na podlagi poziva centra z dne 15. 5. 2012 k predložitvi dokazil pri odločanju o upravičenosti do javnih sredstev.

12. Pritožbeno sodišče posebej opozarja, da v upravnem postopku velja načelo varstva pravic strank in varstvo javnih koristi, opredeljeno v 7. členu ZUP, ki upravne organe zavezuje, da pri postopanju in odločanju omogočijo strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice, pri tem pa skrbijo za to, da stranke ne uveljavijo svojih pravic v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristijo. Organ mora pred izdajo odločbe ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek 138. člena ZUP). Uradni osebi je torej naloženo, da pravno neuki stranki zagotovi vsaj nujno pomoč pri uveljavljanju njenih pravic. Pri zagotavljanju socialnih pravic se zahteva še večja aktivnost, saj so te pravice namenjene zagotavljanju preživetja in dostojnega življenja najbolj ranljivih skupin. Pravica do socialne varnosti je z Ustavo RS izrecno priznana kot človekova pravica.

13. V danem primeru upravni organ ni upošteval navedenih načel in vlogo tožnika z dne 8. 10. 2012 ni obravnaval v skladu z njimi. Ob odsotnosti tega tožniku ni zagotovil učinkovitega uveljavljanja socialnih pravic na podlagi 7. člena ZUP v povezavi s 50. členom Ustave RS. Odločba organa prve stopnje je zato nezakonita, nezakonita pa je tudi odločba organa druge stopnje, ki je odločbo organa prve stopnje potrdil. 14. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 355. členom ZPP, ker je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno in pritožbeno sodišče glede na naravo stvari in okoliščine primera ne more samo dopolniti postopka oziroma odpraviti navedene pomanjkljivosti, spremenilo sodbo sodišča prve stopnje, tako da je napadeni odločbi z dne 13. 8. 2014 in 19. 10. 2012 odpravilo v skladu s 1. alinejo 82. člena ZDSS-1 in zadevo vrača v novo upravno odločanje.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia