Jedro

V izpodbijani sodbi je bila upoštevana toženkina dolžnost, da z delom na kmetiji staršev pridobi dodatna (naturalna) sredstva za preživljanje otrok. Revizijsko stališče, da bi morala biti upoštevana še bolj, tako da bi bila tožnikova preživnina zato nižja in toženkino breme preživljanja otrok še večje - ni le neutemeljeno, ampak tudi povsem nerealno, ko ni mogoče zanemariti toženkinega preživninskega prispevka v obliki skrbi za tri majhne otroke, njihovega negovanja in dela zanje. Vse to v sodbi druge stopnje sicer ni posebej poudarjeno, kar je razumljivo, saj so pri otrocih, starih sedem, šest in štiri leta, te stvari samoumevne in splošno, nedvomno pa tudi tožniku in njegovemu pooblaščencu dobro znane.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena. Toženka sama trpi stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, vse tri mladoletne otroke dodelilo v varstvo in vzgojo materi toženki, očetu tožniku pa za čas od 1.6.1993 naprej naložilo preživnino po 10.000,00 sit na mesec za prvorojeno hčer, po 8.000,00 sit za drugorojenega in po 6.000,00 sit za tretjerojenega sina. Obenem je zavrnilo materin večji preživninski zahtevek za otroke.

Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikovo pritožbo (z njo je zahteval znižanje preživnine na 6.000,00 sit za vsakega otroka na mesec), delno pa je ugodilo toženkini pritožbi (z njo je zahtevala zvišanje preživnine na 12.000,00 sit za hčer in na 11.000,00 sit oz. 9.000,00 sit za sinova) in sicer toliko, da je določilo preživnino za hčerko na 11.000,00 sit, za prvega sina na 10.000,00 sit in za drugega sina na 8.000,00 sit na mesec.

Zoper to pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil pravočasno revizijo, s katero izpodbija odločitev sodišča druge stopnje v celoti in torej vztraja pri pritožbeni zahtevi, da naj bo preživnina za vsakega izmed otrok določena le v znesku 6.000,00 sit na mesec. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, konkretnega predloga glede odločitve pa ne daje.

V postopku, ki je bil opravljen po 390. členu ZPP, je toženka na vročeno revizijo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o reviziji ni izjavil. Revizija ni utemeljena.

Po uradni dolžnosti upoštevne (386. člen ZPP) bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odst. 354. člena ZPP v pravdi ni bilo. Druge bistvene kršitve določb pravdnega postopka se upoštevajo, samo če so z revizijo izrečno uveljavljane. Revizija niti formalno opredeljeno niti vsebinsko ne zatrjuje nobene procesne kršitve.

Neutemeljena je revizijska graja uporabe materialnega prava v izpodbijani sodbi. To presojo je revizijsko sodišče sprejelo tako ob upoštevanju tožnikovih revizijskih razlogov kakor ob upoštevanju uradnega preskusa izpodbijane sodbe s stališča pravilne uporabe materialnega prava (386. člen ZPP). Pri tem se revizijsko sodišče ni ukvarjalo s tistimi revizijskimi razlogi, ki so za preskus izpodbijane višine preživnine brezpredmetni.

Neutemeljena je revizijska graja stališča sodišča druge stopnje, da ima tožnik - upoštevaje njegovo starost, zdravje, življenje na materini kmetiji in njegove učne obveznosti predmetnega učitelja - možnost bodisi še kaj zaslužiti bodisi znižati lastne življenjske stroške. Pri neutemeljeni polemiki s tem pravilnim stališčem se je tožnik povsem brez potrebe nekorektno omejil zgolj na eno, v izpodbijani sodbi primeroma nakazano možnost, tj. na možnost inštrukcij, medtem ko je navidez spregledal takoj v nadaljevanju, prav tako primeroma omenjeno njegovo možnost za delo na materini kmetiji - obenem pa se je v nadaljevanju razpisal o toženkini možnosti in dolžnosti, da dela na kmetiji staršev.

Neutemeljena je revizijska graja stališča sodišča druge stopnje, da pri presoji njegovih preživninskih možnosti ni mogoče upoštevati njegovih izdatkov za odplačevanje kredita za ureditev stanovanjskih razmer, četudi jih ima zato, ker se je odselil od družine. Pri tem si je tožnik svoje nezadovoljstvo s formulacijo sodišča druge stopnje, da njegovo urejanje stanovanjskih razmer ne more iti "na škodo preživljanja otrok, ki jih je zapustil" povsem brez potrebe vzel za izhodišče obsežnih razlogov o vprašanjih, ki so brezpredmetna za določitev višine preživnine za otroke ob razvezi staršev.

Neutemeljena je revizijska graja presoje toženkinih preživninskih možnosti, ki jo tožnik utemeljuje z opisovanjem velikosti in gospodarske moči kmetije toženikinih staršev, na kateri toženka in otroci še naprej živijo. V izpodbijani sodbi je jasno ugotovljeno, da preživljanje otrok poteka ob pomoči starih staršev, to pomoč pa mora toženka odslužiti z delom na kmetiji (občasno pa tudi kupi hrano za vso družino, vključno tudi za starše). Upoštevana je bila torej toženkina dolžnost, ob ugotovljeni njeni plači 28.200,00 sit pravzaprav nuja, da z delom na kmetiji staršev pridobi dodatna (naturalna) sredstva za preživljanje otrok. Revizijsko stališče, da bi morala biti upoštevana še bolj, tako da bi bila tožnikova preživnina zato nižja in toženkino breme preživljanja otrok še večje - ni le neutemeljeno ampak tudi povsem nerealno, ko ni mogoče zanemariti toženkinega preživninskega prispevka v obliki skrbi za tri majhne otroke, njihovega negovanja in dela zanje. Vse to v sodbi druge stopnje sicer ni posebej poudarjeno, kar je razumljivo, saj so pri otrocih, starih sedem, šest in štiri leta, te stvari samoumevne in splošno, nedvomno pa tudi tožniku in njegovemu pooblaščencu dobro znane.

Po vsem obrazloženem se je izkazalo, da je ob ugotovljenih dejstvih preživnina za otroke, naložena tožniku ob razvezi zakonske zveze s toženko, povsem v skladu z določbo 79. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. SRS 14/89, prečiščeno besedilo) in torej materialnopravno pravilna. Vse doslej povedano pa končno pomeni, da revizija ni utemeljena in da jo je na podlagi določbe 393. člena ZPP zato treba zavrniti.

Odločitev o stroških toženkinega odgovora na revizijo (1. odst. 166. člena ZPP) se opira na presojo, da stroškov tega odgovora glede na vsebino revizije in glede na vsebino samega odgovora ni mogoče šteti za potrebne pravdne stroške - le povrnitev potrebnih pravdnih stroškov pa je mogoče priznati (1. odst. 155. člena ZPP).