Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožnica v obravnavanem primeru zahteva plačilo s pravnomočno odločbo disciplinske komisije I. stopnje, ki je njen organ, izrečene denarne kazni in povprečnine. V skladu z določbo drugega odstavka 71. člena ZOdv je takšna odločba izvršljiva. To pomeni, da zadeva ne sodi v okvir odločanja v pravdnem postopku. Namen civilnega pravdnega postopka je razrešiti civilni spor, to je doseči avtoritativno odločitev o spornem pravnem razmerju oziroma sporni pravici. V obravnavenm primeru pa tožnica že razpolaga z izvršljivo odločbo, kar v prvi vrsti pomeni, da spora ni. Zato o njenem zahtevku ni mogoče odločati v civilnem pravdnem postopku.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je sklenilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi, ker zadeva ne sodi v sodno pristojnost in je tožbo zavrglo.
Proti takšni odločitvi se pravočasno pritožuje tožnica zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, Ur. l. RS, št. 36/04 - drugo uradno prečiščeno besedilo). Navaja, da toženec tožnici dolguje vtoževani znesek na podlagi kazni in povprečnine, ki sta bili tožencu izrečeni z odločbo disciplinske komisije Odvetniške zbornice Slovenije, opr.
št. 574/.. z dne 13.4.... Postopek do izdaje odločbe disciplinskega organa je urejen v Zakonu o odvetništvu - ZOdv (Ur. l. RS, št. 18/93 z nadaljnjimi spremembami) in Statutu Odvetniške zbornice Slovenije.
ZOdv v drugem odstavku 71. člena določa, da so odločbe disciplinskih organov zbornice izvršljive. Razmerje, ki tako nastane na podlagi pravnomočne odločbe med strankama takega postopka je redno civilnopravno razmerje, če se odločba glasi na denarno terjatev in je taka terjatev redna neposlovna terjatev. Za ta postopek je brezpredmetno na podlagi kakšnega postopka je bila vtoževana denarna terjatev tožencu naložena oziroma na kakšni podlagi je nastala.
Dejstvo je, da je toženec član Odvetniške zbornice Slovenije in je na podlagi njej lastnih predpisov nastal vtoževani dolg. V skladu z določbo 1. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP je pravdno sodišče pristojno za vse civilnopravne spore, razen, če so kateri od navedenih sporov po posebnem zakonu v pristojnosti specializiranega sodišča ali drugega organa. Ker noben zakon ne določa, da je za predmetne spore pristojno specialno sodišče oziroma organ, je jasno, da je tudi za slednje pristojno redno pravdno sodišče. Prav zato, ker tožnica nima določeno kateri njen organ izvršuje njene odločbe in ker noben zakon ne določa specialne pristojnosti posebnega organa, je pristojno redno pravdno sodišče. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.
Pritožba ni utemeljena.
ZPP določa pravila postopka, po katerih sodišče obravnava in odloča v sporih iz osebnih in družinskih razmerij, ter v sporih iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij fizičnih in pravnih oseb, razen če so kateri od navedenih sporov po posebnem zakonu v pristojnosti specializiranega sodišča ali drugega organa (1. člen ZPP). Tožnica v obravnavanem primeru zahteva plačilo s pravnomočno odločbo disciplinske komisije I. stopnje, ki je njen organ, izrečene denarne kazni in povprečnine. V skladu z določbo drugega odstavka 71. člena ZOdv je takšna odločba izvršljiva. To po oceni pritožbenega sodišča pomeni, da zadeva ne sodi v okvir odločanja v pravdnem postopku. Namen civilnega pravdnega postopka je razrešiti civilni spor, to je doseči avtoritativno odločitev o spornem pravnem razmerju oziroma sporni pravici. V obravnavenm primeru pa tožnica že razpolaga z izvršljivo odločbo, kar v prvi vrsti pomeni, da spora ni. Zato o njenem zahtevku ni mogoče odločati v civilnem pravdnem postopku, glede na to, da predložena odločba disciplinske komisije Odvetniške zbornice Slovenije po oceni pritožbenega sodišča ni izvršilni naslov v smislu določbe 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ (Ur.
l. RS; št. 40/04 - drugo uradno prečiščeno besedilo), tudi ne v sodnem izvršilnem postopku. Stališče pritožbe, da je podana sodna pristojnost zgolj zato, ker ni določeno, kateri organ bo izvršljivo odločbo izvršil, je pravno zmotno. Dodati je še, da je v 91. členu Statuta Odvetniške zbornice Slovenije (Ur. l. RS, št. 15/94 z nadaljnjimi spremembami) določeno, da se pravnomočna odločba disciplinske komisije pošlje upravnemu odboru zbornice (med drugim tudi) zaradi izvršitve.
Po povedanem pritožbeno sodišče zaključuje, da zadeva ne sodi v sodno pristojnost. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe je pravilna (drugi odstavek 18. člena ZPP), zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka
365. člena ZPP).
Odločitev o stroških pritožbenega postopka je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe in temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.