Jedro

Z odločbo tožene stranke z dne 21. 8. 2008 o razvrstitvi tožnika v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in pravici do invalidske pokojnine od 11. 6. 2008 dalje je bilo odločeno o tožnikovem statusu in pravicah le za to obdobje. O pravicah tožnika pred 11. 6. 2008 ni bilo odločeno, temveč je o tem še vedno potekal spor pred sodiščem – glede na to, da tožena stranka tožniku z dokončno odločbo z dne 24. 7. 2006 ni priznala nobenih pravic iz invalidskega zavarovanja in je tožnik uveljavljal sodno varstvo. V tem sporu zato načeloma ni bilo nobenih ovir za priznanje pravic že pred datumom kasnejše ugotovitve tožnikove invalidnosti in priznanja pravice do invalidske pokojnine od 11. 6. 2008 dalje.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi tožene stranke z dne 24. 7. 2006 in 1. 12. 2005, tožnika razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti zaradi bolezni od 4. 9. 2004 dalje, odločilo, da ima tožnik pravico do invalidske pokojnine pod pogojem prenehanja obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, in sicer od prenehanja tega zavarovanja dalje, toženi stranki naložilo, da o odmeri in izplačevanju invalidske pokojnine odloči s posebno odločbo v roku 30 dni po pravnomočnosti te sodbe, ter da tožniku povrne stroške postopka. Po izvedenem dokaznem postopku je ugotovilo, da je pri tožniku od 4. 9. 2004 podana invalidnost I. kategorije v skladu z določbo 60. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 in nadalj.). Sodišče je tudi ugotovilo, da je tožena stranka sodišču posredovala odločbo z dne 21. 8. 2008 o razvrstitvi tožnika v I. kategorijo invalidnosti zaradi bolezni in pravico do invalidske pokojnine od 11. 6. 2008, ki pa je sodišče ni upoštevalo, saj je odločalo o zakonitosti dokončne odločbe tožene stranke z dne 24. 7. 2006. 2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pri tem je kot neutemeljene zavrnilo tudi pritožbene navedbe, da izpodbijana sodba brez zakonske podlage posega v pravnomočno urejeno razmerje. Sodišče je v socialnem sporu namreč presojalo zakonitost dokončne odločbe tožene stranke z dne 24. 7. 2006, s katero tožniku pravice iz invalidskega zavarovanja niso bile priznane. Pravnomočnost kasneje izdane odločbe z dne 21. 8. 2008 se ne nanaša na te pravice, saj tožena stranka v izreku kasnejše odločbe ni odločila o pravicah iz obveznega zavarovanja za čas pred 11. 6. 2008, torej je bilo za obdobje od 4. 9. 2004 do 10. 6. 2008 treba ponovno odločati o statusu tožnika ter njegovih pravicah. Na drugačno odločitev ne vpliva odločba o odmeri invalidske pokojnine od 13. 9. 2008 dalje. V kolikšnem obsegu bo tožniku za čas od nastanka I. kategorije invalidnosti do 12. 9. 2008 dejansko izplačana dajatev, bo tožena stranka odločala naknadno, tudi z upoštevanjem dejstva prenehanja obveznega zavarovanja (prvi odstavek 157. člena ZPIZ-1).

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo, v kateri uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Ne strinja se s stališčem sodišča druge stopnje, da z izpodbijano odločitvijo ni prišlo do posega v pravnomočno odločbo tožene stranke – odločbo z dne 21. 8. 2008 o razvrstitvi tožnika v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in pravico do invalidske pokojnine od 11. 6. 2008 dalje. Ker je bilo pravnomočno odločeno o pravici tožnika z odločbo iz leta 2008, je na to odločitev vezano tudi sodišče – v skladu z določbo 225. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur. l. RS, št. 80/99 in nadalj.) in 158. člena Ustave Republike Slovenije. Dva pravnomočno ugotovljenega datuma nastanka invalidnosti I. kategorije ne moreta obstajati. Nepravilno je sklepanje sodišča druge stopnje, da s pravnomočno odločbo tožene stranke z dne 21. 8. 2008 ni bilo odločeno o tožnikovem statusu pred 10. 6. 2008. Meje pravnomočnosti te odločitve so vsebinsko jasne, in sicer da od 11. 6. 2008 obstoji I. kategorija invalidnosti, pred tem pa ne. S takšno presojo je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo in zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.). Res gre pri pravnomočni odločbi tožene stranke iz leta 2008 za odločbo iz novejšega postopka, vendar je s svojo odločitvijo sodišče direktno poseglo v materijo pravnomočne odločbe in njeno vsebino, kar prav tako velja za odločitev o odmeri in izplačevanju invalidske pokojnine; tudi v tem primeru je bila akontacija te pokojnine že pravnomočno določena.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, oziroma zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 367. člena ZPP in prvi odstavek 384. člena ZPP, v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

6. Na podlagi prvega odstavka 225. člena ZUP postane pravnomočna tista upravna odločba, ki se ne more več izpodbijati v upravnem sporu ali v drugem sodnem postopku, pa je stranka z njo pridobila določene pravice oziroma so ji bile z njo naložene kakšne obveznosti. Tako določen obseg pravnomočnosti pomeni, da je bilo z odločbo tožene stranke z dne 21. 8. 2008 o razvrstitvi tožnika v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in pravici do invalidske pokojnine od 11. 6. 2008 dalje odločeno o tožnikovem statusu in pravicah le za to obdobje (1). O pravicah tožnika pred 11. 6. 2008 ni bilo odločeno, temveč je o tem še vedno potekal spor pred sodiščem – glede na to, da tožena stranka tožniku z dokončno odločbo z dne 24. 7. 2006 ni priznala nobenih pravic iz invalidskega zavarovanja in je tožnik uveljavljal sodno varstvo. V tem sporu zato načeloma ni bilo nobenih ovir za priznanje pravic že pred datumom kasnejše ugotovitve tožnikove invalidnosti in priznanja pravice do invalidske pokojnine od 11. 6. 2008 dalje. S kasnejšo odločbo z dne 21. 8. 2008 (o razvrstitvi tožnika v I. kategorijo invalidnosti in priznanjem pravice do invalidske pokojnine od 11. 6. 2008 dalje) tožena stranka glede na še odprt spor o zakonitosti prejšnje dokončne odločbe z dne 24. 7. 2006 tudi ni smela poseči v pravico tožnika do ugotovitve in priznanja invalidnosti za nazaj. Obdobje pred 11. 6. 2008 torej ni bilo zaobseženo v časovnih mejah pravnomočnosti, zaradi česar so nasprotne revizijske navedbe o zmotni uporabi materialnega prava in bistveni kršitvi določb postopka neutemeljene. Enako je revizijsko sodišče odločilo že v zadevi VIII Ips 94/2009 z dne 7. 3. 2011. 7. Ker revizijski razlogi niso utemeljeni, je revizijsko sodišče v skladu s 378. členom ZPP odločilo tako kot izhaja iz izreka te sodbe.

Op. št. (1): Postopek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, v katerem je bila izdana ta odločba, se je začel šele na predlog zavarovanca z dne 19. 5. 2008.