Jedro

Pravnomočni sklep organov zveze športnih klubov zavezuje prizadete klube. Na njegovi podlagi izvršeno denarno plačilo ima svoj pravni temelj. V sodnem postopku zato ni mogoče presojati, ali je navedeni pravnomočni sklep v skladu s pravili zveze (210. in 211. člen ZOR).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da mora plačati tožeči stranki znesek 1,928.640 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 18.03.1996 dalje do plačila. Zahtevek tožeče stranke za plačilo zakonitih zamudnih obresti od glavnice za čas od 09.09.1995 do 17.03.1996 je zavrnilo. Pritožbi tožene stranke pa je sodišče druge stopnje ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje tako spremenilo, da je tožbeni zahtevek tudi v preostalem delu zavrnilo in tožeči stranki naložilo, da mora toženi stranki povrniti njene pravdne stroške.

Tožeča stranka je vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlagala spremembo izpodbijane sodbe tako, da bo pritožba tožene stranke zavrnjena in potrjena sodba sodišča prve stopnje. Ne strinja se s pravno razlago, po kateri je bil prehod premoženja med pravdnima strankama izvršen na podlagi sklepa registracijske komisije Košarkarske zveze Slovenije (KZS), ki velja in zavezuje obe stranki. Taka ugotovitev nasprotuje listinam v spisu in ugotovljenim dejstvom (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Res je, da se tožeča stranka proti sklepu registracijske komisije KZS ni pritožila, vendar pa je vložil pritožbo igralec A. A. O tej pritožbi še ni bilo odločeno. Sklep torej ni postal dokončen in ne more biti pravna podlaga za veljaven prehod premoženja. Sicer pa podlaga za plačilo odškodnine sploh ni sklep, ki ga kot odločilnega šteje sodišče druge stopnje. Navedeni sklep namreč predstavlja le izračun višine odškodnine v skladu z določbami Registracijskega pravilnika KZS. Ne ustvarja obveznosti, saj je podlaga za obveznost plačila odškodnine v Pravilniku KZS, po katerem je izračun in način plačila odškodnine stvar dogovora med kluboma. Plačilo odškodnine je bilo torej izvršeno brez podlage, zaradi česar obstoji vrnitvena obveznost. Izvršeno je bilo v sili (211. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR).

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP/99).

Revizija ni utemeljena.

Odločanje o tem, ali je ob prestopu igralca A. A. v klub tožeče stranke slednja plačala odškodnino, ki jo je morala, ali pa je plačala brez pravne podlage, vendar v sili, je stvar pravne presoje glede na ugotovljena dejstva. Sodišče prve stopnje je štelo, da pravne podlage za plačilo odškodnine ni bilo, ker pravilnik KZS glede odškodnine ob prestopu igralca ne more veljati za nazaj. Vendar pa je bilo plačano v sili, zaradi česar obstoji vrnitvena dolžnost tožene stranke. Sodišče druge stopnje pa je sprejelo drugačno pravno razlago. Ugotovilo je, da je odškodnina bila plačana na podlagi sklepa registracijske komisije KZS z dne 23.08.1995, pri čemer je ta sklep postal dokončen in zavezuje obe pravdni stranki kot članici KZS. Revizija zato zmotno očita izpodbijani sodbi bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi odločila v nasprotju z listinami, ki so v spisu.

Omenjeni sklep registracijske komisije KZS je namreč del dokaznega gradiva, ki ga je obravnavalo sodišče prve stopnje. Spada torej v sklop dejanskih ugotovitev, ki so podlaga za pravno presojo. Drugačna pravna presoja ene od listin (sklepa registracijske komisije KZS z dne 23.08.1995) ne pomeni sojenja v nasprotju z njeno vsebino ali v nasprotju z vsebino ostalih listin.

Pravna narava sklepa registracijske komisije KZS z dne 23.08.1995 ni le ugotovitvena s stališča izračuna višine odškodnine ob prestopu igralca v skladu z določbo 37. člena registracijskega pravilnika KZS. Prestop igralca A. A. v klub tožeče stranke je bil z navedenim sklepom odobren, vendar ob predložitvi potrdila o plačani odškodnini: to pa pomeni, da ni šlo le za določitev višine odškodnine, temveč za pogojevanje prestopa ob predložitvi potrdila o plačani odškodnini. Pri tem je uporaba pravil KZS stvar notranjih razmerij v tej organizaciji in odnosa med posameznimi klubi. V tem sporu se odloča le o premoženjskopravnem zahtevku tožeče stranke proti toženi stranki, zaradi česar je potrebno ugotoviti obstoj pravne podlage za utemeljenost zahtevka. Ugotovljeno je, da je sklep registracijske komisije KZS z dne 23.08.1995, ki je ustvaril denarno obveznost tožeče stranke do tožene, postal pravnomočen, saj ga prizadeti strani pritožbeno nista izpodbijali. Sodišče druge stopnje ima torej prav, ko ugotavlja, da takšna odločitev pravdni stranki zavezuje. Tožeča stranka je plačala toženi stranki odškodnino zaradi prestopa igralca na veljavni pravni podlagi in se ne more sklicevati na plačilo v sili. Okoliščina, ali je navedeni sklep pritožbeno izpodbijal igralec A. A., ali ne, na tako ugotovitev ne vpliva, ker je odločitev zavezovala tožečo stranko, ne pa igralca. Sicer pa ta okoliščina v navedeni povezavi s strani tožeče stranke doslej trditveno ni bila uveljavljana in jo zadenejo posledice prepovedi navajanja novih dejstev in dokazov na revizijski stopnji (372. člen ZPP).

Zavrnitev neutemeljene revizije temelji na določbi 378. člena ZPP.