Jedro

Ker je odškodnino odmeril in sklepom naložil v plačilo organ Košarkaške zveze Slovenije, katere članici sta obe pravdni stranki, ob pravilni uporabi materialnega prava ni mogoče zaključiti, da je bil prehod sredstev na toženo stranko brez pravne podlage (210. člen ZOR).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (točka 1 in 3 izreka) spremeni tako, da se tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki se glasi: " Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati glavnico 1.928.640,00 SIT (en milijon devetstoosemindvajset tisoč šeststoštirideset tolarjev) z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 18.3.1996 dalje do plačila" zavrne.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške tega pravdnega postopka v znesku 408.071,20 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 28.2.2001 do plačila, vse v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 1.928.640,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 18.3.1996 dalje do plačila (točka 1 izreka). Zahtevek tožeče stranke za plačilo zakonitih zamudnih obresti od glavnice 1.928.640,00 SIT za čas od 9.9.1995 do 17.3.1996, je zavrnilo (točka 2 izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti 300.273,00 SIT pravdnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 23.9.1999 dalje do plačila, vse v roku 15 dni.

Zoper ugoditveni del sodbe se je pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov, ki jih predvideva Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v prvem odstavku 338. člena. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo dejansko stanje, ko navaja, da je premoženje tožeče stranke prešlo na toženo stranko brez pravne podlage. V postopku pred sodiščem prve stopnje je bilo ugotovljeno in celo med strankama ni sporno, da je tožeča stranka toženi stranki navedeni znesek plačala na podlagi sklepa registracijske komisije Košarkaške zveze Slovenije in ne na zahtevo tožene stranke. V postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo niti zatrjevano niti ugotovljeno, da naj bi tožena stranka zahtevala odškodnino. Odškodnino je na podlagi vloge tožeče stranke za registracijo igralca K. odmerila registracijska komisija pri Košarkaški zvezi Slovenije, katere članici sta obe pravdni stranki. V postopku pred sodiščem prve stopnje je bilo tudi pravilno ugotovljeno, da se zoper ta sklep tožeča stranka ni pritožila, ampak je odmerjeno odškodnino plačala. Zoper sklep se je pritožil S.K., kar pa ne more imeti enakega vpliva, saj sklep ni bil izdan njemu, on ni bil zavezan, ampak je bila zavezana tožeča stranka. Pravna podlaga za plačilo zneska, katerega vračilo zahteva tožeča stranka, obstaja, to je sklep Košarkaške zveze Slovenije (KZS) z dne 4.9.1995, ki se nahaja v sodnem spisu. Ta pravna podlaga ni bila nikoli izpodbijana, saj se zavezanec zoper sklep ni pritožil. Tožena stranka je na podlagi izdanega sklepa tožeči stranki izstavila račun, ki ga je ta plačala. Možnost pritožbe je v pravilniku izrecno predvidena, zato je sodišče prve stopnje v celoti nepravilno ugotovilo dejansko stanje, ko navaja, da naj bi tožeča stranka navedeni znesek plačala v sili, saj brez plačila tega zneska igralec naj ne bi smel igrati pri tožeči stranki. Tožeča stranka bi se plačilu odškodnine lahko izognila tako, da bi zoper odmerno odločbo vložila pritožbo. Registracijska komisija KZS je v zvezi z odškodnino, odmerjeno za igralca S.K., že naredila popravek izračuna odškodnine dne 4.9.1995, iz česar je razvidno, da je pripombe zavezanca, to je kluba in svojega člana, upoštevala. Na ta popravljeni sklep pa se tožeča stranka ni pritožila, ampak je odmerjeni znesek plačala. Sodba sodišča prve stopnje nima razlogov o tem, zakaj meni, da za odškodnino ni bilo pravne podlage, čeprav je skupni organ obeh pravdnih strank izdal odločbo, ki ni bila izpodbijana, niti o tem, s katerimi dokazi je dokazana sila, ki jo zatrjuje sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče nadaljnjih pritožbenih navedb tožene stranke ne povzema, saj glede na odločitev pritožbenega sodišča le-teh ni bilo treba presojati.

Na pritožbo tožene stranke je odgovorila tožeča stranka in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Poudarja, da tožena stranka zavaja sodišče, ko zatrjuje, da je bilo plačilo odškodnine naloženo S.K. s strani Košarkaške zveze Slovenije. Podlaga za izračun višine točk je bila zahteva tožene stranke, ki je na podlagi tega izračuna tudi izstavila račun št. 29/95 z dne 5.9.1999 (po popravku izračuna števila točk) za plačilo odškodnine. Registracija se je vršila do 8.9.1995. Če odškodnina ni plačana, KZS ne izvrši registracije, s tem pa igralec ne more igrati celotno sezono. Zato je bila plačana odškodnina.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe ugotovilo, da je odškodnino za prestop igralca S.K. odmerila in s sklepom naložila Košarkaška zveza Slovenije (priloga B4 in A7). Nato pa je ugotovilo, da je tožeča stranka ta znesek plačala v sili, saj brez plačila tega zneska igralec S.K. ne bi smel igrati pri tožeči stranki, s tem pa bi za igralca in za tožečo stranko nastala velika škoda. Svojo odločitev je oprlo na določbo 210. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) in na določbo 211. člena ZOR, ki določa, da kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili. Dejstvo, da je odškodnino za prestop igralca S.K. odmerila in s sklepom naložila v plačilo registracijska komisija Košarkaške zveze Slovenije, v postopku na prvi stopnji med strankama ni bilo sporno. Ker je odškodnino odmeril in sklepom naložil v plačilo organ Košarkaške zveze Slovenije, katere članici sta obe pravdni stranki, ob pravilni uporabi materialnega prava ni mogoče zaključiti, da je bil prehod sredstev na toženo stranko brez pravne podlage (210. člen ZOR). Plačilo vtoževanega zneska je imelo podlago v sklepu registracijske komisije Košarkaške zveze Slovenije (z dne 23.8.1995, popravek izračuna odškodnine z dne 5.9.1995), ki s strani tožeče stranke ni bil izpodbijan, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje. Ta sklep, ki še danes velja, obe pravdni stranki kot članici Košarkaške zveze Slovenije zavezuje. Če pa je tako, kondikcijski zahtevek za vračilo plačanega zneska odškodnine ne more biti utemeljen. Podlage za dajatveni zahtevek za vračilo plačane odškodnine pa v opisani situaciji ne daje tudi 211. člen ZOR. Določilo 211. člena ZOR opredeljuje le eno izmed pravil vračanja, seveda pod predpostavko, da so izpolnjeni pogoji za zahtevek zaradi neupravičene pridobitve. Drugačna razlaga bi pomenila, da to določilo pomeni samostojen temelj za kondikcijski zahtevek. Vendar takšnega pomena 211. člen ZOR ne more imeti.

Glede na to, da je sodišče prve stopnje na ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (točki 1 in 3 izreka) spremenilo tako, da je v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke (4. točka 358. člena ZPP).

Ker je pritožbeno sodišče spremenilo sodbo sodišča prve stopnje, je odločilo o stroških vsega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Ker je tožena stranka v pravdi v celoti uspela, ji je tožeča stranka dolžna povrniti vse njene pravdne stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP). Stroške tožene stranke je v skladu z Odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah pritožbeno sodišče odmerilo na 408.071,20 SIT. Ti stroški predstavljajo stroške za zastopanje (skupaj 3360 odvetniških točk X 90,00 SIT 302.400,00 SIT), 19% DDV (57.456,00 SIT) in strošek za sodno takso za odgovor na tožbo in pritožbo (48.215,20 SIT). Natančna odmera stroškov je razvidna iz stroškovnika v spisu (list. št. 68 in 82).