Jedro

Po določbi osmega odstavka 112. člena ZPP bi se v primeru, ko je za tožečo stranko vložil predlog odvetnik, lahko štelo, da je pravočasen, četudi bi prispel prepozno na pristojno sodišče, le v primeru, če bi se prepozna vložitev dala pripisati vlagateljevi očitni pomoti. Glede na to, da je bil predlog naslovljen na sodišče prve stopnje in temu sodišču tudi poslan, o očitni pomoti ni mogoče govoriti.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je bila pogodba o zaposlitvi med tožečo in toženo stranko z dne 23. 8. 2007 z aneksom z dne 5. 8. 2008 sklenjena za nedoločen čas ter je tožeča stranka od 31. 8. 2008 dalje pri toženi stranki v delovnem razmerju za nedoločen čas, da je tožena stranka dolžna skleniti s tožečo stranko pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas z mesečno plačo 1.364,56 EUR na delovnem mestu učiteljice, jo pozvati na delo in ji zagotoviti delo od 31. 8. 2008 dalje, da je tožena stranka z 31. 8. 2008 dolžna vzpostaviti delovno razmerje s tožečo stranko brez prekinitve in ji od tedaj dalje obračunati zapadle mesečne plače v znesku po 1.364,56 EUR bruto, odvesti davke in prispevke ter ji izplačati neto zneske s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče druge stopnje je takšno odločitev potrdilo.

2. Tožeča stranka je vložila predlog za dovolitev revizije (in revizijo), v katerem nasprotuje sodbi sodišča druge stopnje, ki jo izpodbija iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Navaja, da je več kot tri leta delala pri toženi stranki, zato je treba šteti, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas.

3. Predlog je prepozen.

4. Predlog za dopustitev revizije mora po prvem odstavku 367. b člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, 96/2002, 2/2004, 52/2007, 45/2008) stranka podati v 30 dneh po vročitvi pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje. Predlog se po drugem odstavku 367. b člena ZPP vloži pri vrhovnem sodišču. Predlog, kot vloga, ki je vezana na rok, je pravočasen, če je po prvem odstavku 112. člena ZPP izročen v roku pristojnemu sodišču. 5. V tem primeru je bila sodba sodišča druge stopnje pooblaščencu tožeče stranke (ki vlaga predlog), vročena 5. 11. 2009. Predlog, ki bi ga moral vložiti pri Vrhovnem sodišču RS, je naslovil na Delovno in socialno sodišče, Oddelek v Novem mestu. Poslan je bil priporočeno po pošti 4. 12. 2009 (dan pred iztekom tridesetdnevnega roka za vložitev predloga). Sodišče prve stopnje je predlog prejelo 7. 12. 2009 in ga odstopilo Vrhovnemu sodišču, ki je predlog prejelo 18. 1. 2010, torej po izteku 30 dnevnega roka.

6. Zakon dopušča izjemo, ko v osmem odstavku 112. člena ZPP določa, da se v primeru, če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, ali očitni pomoti vložnika. Po citirani določbi 112. člena ZPP bi se v primeru, ko je za tožečo stranko vložil predlog odvetnik, lahko štelo, da je pravočasen, četudi bi prispel prepozno na pristojno sodišče, le v primeru, če bi se prepozna vložitev dala pripisati vlagateljevi očitni pomoti. Glede na to, da je bil predlog naslovljen na sodišče prve stopnje in temu sodišču tudi poslan, o očitni pomoti ni mogoče govoriti. Zato je Vrhovno sodišče predlog kot prepozen zavrglo.