Jedro

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.

Na kakšen način mora biti pomembno pravno vprašanje izpostavljeno in kakšne so zahteve za to, da se upošteva kot izpolnjevanje omenjenega pogoja, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča. Revident z navedbami glede dovoljenosti revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja ni zadostil standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, saj so vprašanja, na katere naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo zastavljena le na splošni ravni, brez konkretizacije, katera pravna pravila naj bi bila v obravnavani zadevi prekršena ter zakaj naj bi bila ta vprašanja pomembna po vsebini zadeve.

Zgolj s sklicevanjem na zakonsko določbo 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, zelo hudih posledic kot pogoja za dovoljenost revizije ni mogoče izkazati.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper 2. točko izreka odločbe Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, št. 1700-22/2013-14 z dne 21. 11. 2013, s katero je prvostopenjski občinski upravni organ odločil, da koncesijo, ki jo je v 1. točki izreka odločbe podelil tožniku, podeljuje za določen čas, za dobo 1 leta. Drugostopenjski upravni organ je z odločbo, št. 1700-22/2013-24 z dne 31. 1. 2014, tožnikovo pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo zavrnil. 2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo je tožnik v nadaljevanju (revident) vložil revizijo, katere dovoljenost utemeljuje po 2. in 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Navaja, da gre v obravnavanem primeru „za pomembno pravno vprašanje o pravilnosti pa tudi o sami potrebnosti postopka podelitve koncesije in o minimalnem razumnem trajanju koncesije, podeljene zdravstvenemu zavodu, ki svojo dejavnost opravlja že več kot šestdeset let (torej še iz časa prejšnjega družbenega sistema)“. V zvezi z zelo hudimi posledicami se zgolj sklicuje na določbo 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Stranka, ki vloži izredno pravno sredstvo, mora namreč izkazati, da so za njeno vsebinsko obravnavo izpolnjene procesne predpostavke, konkretno njena dovoljenost. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Vrhovno sodišče glede na značilnosti tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga.(1)

6. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Na kakšen način mora biti pomembno pravno vprašanje izpostavljeno in kakšne so zahteve za to, da se upošteva kot izpolnjevanje omenjenega pogoja, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča. (2)

7. Revident z navedbami glede dovoljenosti revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja ni zadostil standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, saj so vprašanja, na katere naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo zastavljena le na splošni ravni, brez konkretizacije, katera pravna pravila naj bi bila v obravnavani zadevi prekršena ter zakaj naj bi bila ta vprašanja pomembna po vsebini zadeve. V posledici tega uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije ni izkazal. 8. Po presoji Vrhovnega sodišča revident ni izkazal niti izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

9. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso (npr. sklepi X Ips 212/2008, X Ips 85/2009, X Ips 184/2010) mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati. Revident s sklicevanjem na zakonsko določbo 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 tega pogoja za dovoljenost revizije ni izkazal. 10. Ker revident ni izkazal izpolnjevanja uveljavljanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. (1) Primerjaj sodbo VSRS X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015 in sklep VSRS X Ips 211/2014 z dne 10. 12. 2015. (2) Primerjaj sklepe VSRS X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 423/2012 z dne 29. 11. 2012, X Ips 302/2013 z dne 13. 2. 2014.