Jedro

Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog kot neutemeljen zavrnilo.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ter za ugotovitev, da delovno razmerje tožnika pri toženi stranki ni prenehalo in še vedno traja. Zavrnilo je tudi zahtevek, da se toženi stranki naloži, da tožnika pozove nazaj na delo, mu od 24. 3. 2020 dalje prizna vse pravice iz delovnega razmerja, vključno z izplačilom mesečne osnovne bruto plače v višini 842,79 EUR bruto, mu obračuna razliko od najnižje osnove za zavarovance iz delovnega razmerja, od tega zneska obračuna in plača prispevke in davke, neto znesek plače pa izplača tožniku. Odločitev temelji na ugotovitvi, da je tožena stranka dokazala, da je zaradi odpovedi pogodbe o poslovnem sodelovanju z družbo A. d. o. o., prenehala potreba po delu vseh delavcev (med njimi tudi tožnika), ki so bili zaposleni izključno zaradi potreb zagotavljanja vratarske službe za navedeno družbo. Presodilo je, da za tožnika glede na določbo tretje alineje drugega odstavka 114. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 s spremembami) ne velja varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je v prvem odstavku istega člena sicer predvideno za delavce pred upokojitvijo. V skladu z navedeno določbo varstvo ne velja v primeru, da delavec ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi že izpolnjuje pogoje za varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi po tem členu. Tožnik je ob sklenitvi odpovedane pogodbe o zaposlitvi že dopolnil starost 58 let, zato zanj varstvo pred odpovedjo po prvem odstavku 114. člena ZDR-1 ni veljalo.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči sodišča prve stopnje. Presodilo je, da sta pogoja za varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delavca pred upokojitvijo (starost 58 let in dejstvo, da delavcu do starostne upokojitve manjka do 5 let pokojninske dobe) določena alternativno in ne kumulativno. Zato ob dejstvu, da je tožnik ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi že dopolnil starost 58 let ni bistveno, da je tožniku do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev takrat manjkalo več kot 5 let pokojninske dobe.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije. Sprašuje, ali je sodišče pravilno uporabilo določbo 114. člena ZDR-1, ko je štelo, da sta pogoja za posebno varstvo delavca pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je predvideno za delavce pred upokojitvijo, to je starost 58 let in manj kot 5 let manjkajoče pokojninske dobe do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev, določena alternativno in ne kumulativno.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Sodišče v skladu s prvim odstavkom 367.a Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa nižjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog kot neutemeljen zavrnilo.

7. Senat je odločitev sprejel soglasno.