Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v navedenih okoliščinah pravilna odločitev nižjih sodišč, da tožnica ni izkazala prikrajšanja na njeni strani.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v navedenih okoliščinah pravilna odločitev nižjih sodišč, da tožnica ni izkazala prikrajšanja na njeni strani.

Obrazložitev

1. Tožnica od toženca zahteva plačilo uporabnine zaradi uporabe dveh počitniških apartmajev. Gre za nepremičnine, ki sta jih pravdni stranki pridobili s premoženjem, ustvarjenim z delom v času trajanja njune zunajzakonske skupnosti. Skupnega premoženja še nista razdelila in o tem teče vzporedni postopek. Od razpada življenjske skupnosti sporne nepremičnine uporablja izključno toženec. Pravdni stranki zaradi hudo porušenih odnosov nista dosegli dogovora o rabi teh nepremičnin. Toženec je tožnico proti njeni volji izključil iz uporabe navedenih apartmajev in ji noče izročiti ključev.

2. Sodišče prve stopnje je zahtevek na plačilo uporabnin zavrnilo. Zaradi delnega umika tožbe je postopek v tem delu ustavilo in odločilo, da tožnica krije stroške postopka.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da mora tožnica tožencu povrniti 1.297,50 EUR stroškov pritožbenega postopka.

4. Predlog za dopustitev revizije zoper odločitev sodišča druge stopnje vlaga tožnica. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pravnih vprašanjih: 1) Ali sta nižji sodišči zagrešili bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko sta v navedenih okoliščinah sprejeli odločitev, da tožnica ni izkazala prikrajšanja na njeni strani? 2) Ali sta nižji sodišči v konkretni zadevi in v danih okoliščinah s svojimi odločitvami tožnici nudili ustrezno sodno varstvo glede njene pravice do uživanja skupne lastnine in ali so upoštevali njene bistvene navedbe o tem, da je prišlo s strani toženca do kršitve te njene pravice in do okrnitve njene socialne funkcije? 3) Ali za dokazovanje prikrajšanja ne zadostuje trditev, da bi tožnica nepremičnine uporabljala za svoje potrebe v času počitnic in da bi jih v preostalem delu oddajala in da je glede tega prikrajšanja konkretno opredelila zahtevek po višini, ki ga je oprla na tržno najemnino in izsledke izvedenca in ali je sodišče ravnalo materialnopravno pravilno, ko je ob izkazu teh okoliščin njen zahtevek v celoti zavrnilo? 4) Če prikrajšani lastnik skupne nepremičnine v okoliščinah, kot je v danem primeru zatrjuje, da je na njegovi strani prišlo do prikrajšanja, ali se in kdaj dokazno breme prevali na toženca, ki bi moral dokazovati, da prikrajšanja ni in da je njegova višina neprimerna? 5) Ali je bila s tem, ko sodišče prve stopnje ni sledilo predlogu tožnice in izvedlo dokaza z izvedencem za ugotavljanje višine najemnine in njenega prikrajšanja, kršena tožničina pravica do izjave, kontradiktornega sodnega postopka in enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS? 6) Ali je potrebno poštenemu skupnemu lastniku, v primeru, ko drugi skupni lastnik ravna izključno nepošteno in zavržno ter ga izključi iz souporabe skupne lastnine, tako da jo izključno uporablja brezplačno sam, dokazovati in utemeljevati prikrajšanje na njegovi strani in zakaj tožnica v danih okoliščinah ne more biti tudi sama deležna dobrote, ki jo sodna praksa namenja izključnemu lastniku, ki je udejanjena v sodbi VSRS III Ips 19/2021 tako, da v primeru, ko en skupni lastnik ravna izključno nepošteno in zavržno ter drugega skupnega lastnika na skupni lastnini v celoti izključi iz souporabe, ni potrebno posebej utemeljevati njegovega prikrajšanja? 7) Ali sta nižji sodišči s sprejeto odločitvijo, ob nesporni ugotovitvi, da je toženec tožnico proti njeni volji nepošteno in na zavržen način absolutno izključil iz uporabe in uživanja njune skupne lastnine, ustrezno zavarovali tožničin položaj in njene pravice do svobodnega uživanja skupne lastnine in uresničevanja njene socialne funkcije po 33. členu Ustave RS? 8) Ali je bilo s tem, ko se je sodišče druge stopnje sklicevalo na sodno prakso Vrhovnega sodišča in v njej navedeno sodno prakso, ki je tožnici neznana in je ni možno najti na spletnih straneh iskalnika sodne prakse Vrhovnega sodišča, kršena tožničina pravica do izjave in do enakega varstva pravic ter absolutna kršitev določb postopka?

5. Predlog je utemeljen v obsegu, kot izhaja iz izreka sklepa.

6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) so izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa. Glede drugih vprašanj v tožnikovem predlogu ti pogoji niso podani.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).