Jedro

Čeprav tožnika uveljavljata več tožbenih zahtevkov proti različnim tožencem, sta v tožbi navedla le eno vrednost spornega predmeta. Tudi v nasprotni tožbi je navedena le ena vrednost spornega predmeta, čeprav je vložena proti dvema tožencema, ki nista enotna sospornika. V takem primeru ima navedba le ene, torej nediferencirane navedbe spornega predmeta enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega premeta.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnikov iz tožbe, naj jima prva toženka izstavi zemljiškoknjižno listino za vpis njune lastninske pravice na parc. št. 224/13, vl. št. 623 k.o. ..., za vsakega do ½. Ugodilo pa je njunemu nadaljnjemu tožbenemu zahtevku glede druge parcele in razveljavilo kupoprodajno pogodbo z dne 22. 9. 2003, ki so jo sklenili vsi trije toženci ter drugemu tožencu in tretji toženki naložilo izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis lastninske pravice vsakega od tožnikov do ½ na parc. št. 224/16, vl. št. 493 iste k.o. Ugodilo je tudi nasprotnemu tožbenemu zahtevku prve toženke in tožnikoma naložilo, da glede parc. št. 203/2, vl. št. 49 k.o. ... izstavita zemljiškoknjižno listino za vpis lastninske pravice na prvo toženko. Odločilo je še o pravdnih stroških.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo obeh tožnikov in potrdilo prvostopenjsko sodbo v izpodbijanem zavrnilnem delu o tožbenem zahtevku in tudi v izpodbijanem obsodilnem delu o nasprotnem tožbenem zahtevku ter odločilo o pritožbenih stroških obeh pravdnih strank.

3. Tožnika (iz tožbe) v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavljata revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagata tako spremembo izpodbijane sodbe, da se njunemu tožbenemu zahtevku ugodi tudi v izpodbijanem zavrnilnem delu, v izpodbijanem ugodilnem delu pa zavrne nasprotni tožbeni zahtevek, podrejeno pa predlagata razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v ponovni postopek.

4. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena nasprotni stranki, ki ni vložila revizijskega odgovora.

5. Revizija ni dovoljena.

6. V premoženjskih sporih je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega mejni znesek iz drugega odstavka 367. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), torej 4.172,93 EUR (prej 1,000.000 SIT). Kadar predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, pravica do revizije pa je odvisna od vrednosti spornega predmeta, mora tožnik v skladu z drugim odstavkom 180. člena ZPP to vrednost navesti že v tožbi. Če tožnik uveljavlja več tožbenih zahtevkov, ki imajo različno podlago (objektivna kumulacija), ali če uveljavlja zahtevke zoper več tožencev (subjektivna kumulacija), se na podlagi drugega odstavka 41. člena v zvezi s prvim odstavkom 39. člena ZPP pravica do revizije presoja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.

7. Tožnika sta v tožbi uveljavljala dva različna tožbena zahtevka. Prvi zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine glede parc. št. 24/13 k.o. ... sta uveljavljala le proti prvi toženki in ga utemeljevala s priposestvovanjem. Drugi zahtevek glede parc. št. 224/16 k.o. ... sta naperila proti vsem trem tožencem, uveljavljala pa drugačno trditveno podlago in zato terjala razveljavitev kupoprodajne pogodbe, ki so jo 22. 9. 2003 sklenili toženci ter nato od drugih dveh tožencev izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis svoje lastninske pravice, za vsakega do ½. Kljub objektivni in tudi subjektivni kumulaciji tožbenih zahtevkov pa sta v tožbi navedla le eno vrednost spornega predmeta 1,100.000 SIT (sedaj 4.590,21 EUR). Z drugim zahtevkom sta uspela, s prvim pa ne. Z revizijo izpodbijata zanju neugodno odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka glede parc. št. 224/13 k.o. ..., vendar zaradi v tožbi nediferencirano navedene vrednosti spornega predmeta ni mogoče ugotoviti, kolikšna naj bi bila vrednost revizijsko izpodbijanega dela drugostopenjske sodbe. V takem primeru po ustaljeni praksi revizijskega sodišča navedba le ene vrednosti spornega primera ne zadošča za dovoljenost revizije in ker te napake v revizijskem postopku ni mogoče odpraviti, ima taka opredelitev enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta, torej nedovoljenost revizije (npr. sklep II Ips 186/2005 in mnogi drugi; pravno mnenje Občne seje VS RS s 16. 12. 1993).

8. Tožnika nedovoljeno izpodbijata tudi odločitev obeh sodišč o nasprotnem tožbenem zahtevku glede parc. št. 203/2 k.o. ... V tem delu sta tožnika toženca iz nasprotne tožbe in kot solastnika sporne parcele vsak do ½ tudi sospornika. Vendar pa sta le navadna, ne pa tudi enotna sospornika v smislu 196. člena ZPP, saj je spor o izpolnitvi zaveze iz dogovora v nepravdnem postopku, kar je bila trditvena podlaga nasprotne tožbe, mogoče rešiti različno za vsakega od njiju. Zato se v skladu z že navedenimi določbami pravica do revizije presoja ločeno za vsakega od njiju. Prva toženka je kot tožnica iz nasprotne tožbe v njej navedla le eno, torej nediferencirano vrednost spornega predmeta, in sicer v enakem znesku 1,100.000 SIT (sedaj 4.590,21 EUR). Taki opredelitvi tožnika, ki sta tudi sama naredila enako napako v tožbi, nista ugovarjala, kot že omenjeno pa te napake v revizijskem postopku ni več mogoče odpraviti. Tudi pri navadnem sosporništvu je v primeru nediferencirane navedbe vrednosti spornega predmeta ustaljeno stališče revizijskega sodišča, da gre za enak položaj kot pri popolnem izostanku navedbe vrednosti spornega predmeta (npr. II Ips 582/2004 in mnogi drugi).

9. Revizijsko sodišče je zato na podlagi 377. člena zavrglo nedovoljeno revizijo tožnikov skupaj s priglašenimi revizijskimi stroški.