Jedro

Pomožno nogometno igrišče je objekt v smislu zazidanega stavbnega zemljišča, če pomeni realizacijo gradbenega namena opredeljenega v prostorskem planu.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

: Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Upravne enote A, št. … z dne 14. 8. 2001, s katero je prvostopni organ odločil, da se zavrne zahteva upravičencev AA, BB, CC in DD za vrnitev v naravi zemljišč parc. št. 754/1, 754/5, 757/3, 758/26, 757/6 in 758/5, vse k.o. A (stara knjiga), v delu, v katerem o njih ni bilo odločeno z delno odločbo Upravne enote A št. … z dne 14. 12. 1999 in se upravičencem prizna pravica do denacionalizacije navedenih zemljišč s plačilom odškodnine v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe in sicer BB v višini 1.185,60 DEM, AA v višini 16.189,10 DEM, CC v višini 28.058,00 DEM in DD v višini 29.317,20 DEM. V obrazložitvi je tožena stranka navedla, da so bila upravičencem zemljišča, podržavljena po Zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list FLRJ, št. 52/58), odvzeta iz posesti in dodeljena Upravi športnih zemljišč in objektov A za gradnjo športnih igrišč in objektov z odločbo Občinskega ljudskega odbora A št. … z dne 13. 2. 1963. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je navedeno zemljišče določeno za gradnjo športnih igrišč in objektov in da je oddelek za gradbene in komunalne zadeve Občinskega ljudskega odbora A izdal odločbo o ožji lokaciji pod št. … z dne 6. 7. 1962. Kot izhaja iz podatkov v spisu, kot iz zapisnika o opravljeni ustni obravnavi z ogledom, danes predstavlja obravnavano zemljišče v naravi nogometno igrišče in makadamsko pot, ki se uporablja za enega od dovozov do igrišča in drugih športnih objektov. V zadevi ni pomembno, da zemljišče ni pozidano z objekti in da igrišče ni vrisano v mapni kopiji oziroma vpisano v zemljiški knjigi, saj je nesporno ugotovljeno, da je navedeno stavbno zemljišče bilo podržavljeno in oddano zaradi gradnje športnih igrišč in objektov in dejstvo je, da v naravi to zemljišče tudi predstavlja nogometno igrišče z dvema goloma in za njima postavljeno dodatno približno 6 m visoko in 12 m dolgo zaščitno ograjo, celotno igrišče pa obkroža kovinska ograja. Prvostopni organ je zato na pravilno ugotovljeno dejansko stanje ugotovil, da so v skladu z 32. členom Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju: ZDen) podane ovire za vračilo zemljišča v naravi, ter na podrejeno zahtevo upravičencev upoštevajoč določbe 42., 44. in 72. člen ZDen pravilno določil zavezanca, obliko ter višino odškodnine.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je vprašljiv obstoj ovir za vračanje v naravi današnjih parcel št. 699 in 702 k.o. A. Navedeni parceli naj bi predstavljali danes del pomožnega nogometnega igrišča, kar naj bi po mnenju tožene stranke pomenilo, da je podana ovira po določbi 32. člena ZDen, s čimer pa se tožeča stranka ne strinja. Obe parceli sta vpisani kot travnik v ZKV št. 1647 k.o. A, kjer je v lastninskem listu B vpisana družbena lastnina z imetnikom pravice uporabe Telesno kulturno skupnostjo A, po Zakonu o športu pa je lastnik zemljišč Občina A, upravljalec le-teh pa Športno društvo A. Na podlagi ugotovitev, ki izhajajo iz spisne dokumentacije, zlasti zapisnika o ogledu, tožeča stranka meni, da ovira za vračanje v naravi v smislu 32. člena ZDen ne obstoji. Dejstvo je, da na tako imenovanem nogometnem igrišču, ki kot igrišče (katastrska opredelitev zemljišča) niti ni vpisano v ZK ali evidenco Geodetske uprave, res stojita dva gola, zemljišča pa je obdano s kovinsko ograjo. V navedene ugotovitve ne gre dvomiti, res pa je, da bi jih bilo lažje preveriti, če bi bilo stanje dokumentirano tudi s fotografijo. Ne glede na navedeno pa tožeča stranka meni, da zgolj postavitev dveh golov in kovinske ograje na sicer travnatem in makadamskem zemljišču, ne predstavlja ovir v smislu pozidanosti. Igrišče oziroma zemljišče ni asfaltirano oziroma betonirano, poleg tega na zemljišču ne stoje objekti, ki sicer pritičejo športnim igriščem npr. tribune, slačilnice itd. Kovinska ograja, ki je postavljena verjetno ob robu igrišča, pa ima zgolj zaščitno varovalno funkcijo za sosednje parcele. Tožeča stranka meni, da zgolj namen odvzema zemljišč iz posesti – gradnja športnih igrišč in objektov, ne more vplivati na popolno in pravilno ugotovitev dejanskega stanja, obstoja ovir za vračilo v naravi, saj se obstoj ovir za vračanje v naravi ugotavlja po stanju nepremičnin ob uveljavitvi ZDen. Tožeča stranka ugotavlja, da zemljišče tudi po 40 letih od podržavljenja še vedno ni pozidano, ampak se na travnatem in makadamskem zemljišču nahajajo le nogometna gola in ograja. Predlaga odpravo odločbe tožene stranke.

Zastopnik javnega interesa je udeležbo v postopku priglasil. Tožena stranka prereka tožbene trditve in se sklicuje na obrazložitev izpodbijane odločbe, pri kateri vztraja ter predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Stranka z interesom v tem postopku Občina A je na tožbo odgovorila in navaja, da gre pri nepremičninah za pomožno nogometno igrišče, ki je namenjeno redni vsakdanji uporabi igrišča za športne namene. Pot, ki teče preko zemljišč s parc. št. 699 in 702 k.o. A, je vzdrževana intervencijska cesta za motorna vozila in povezuje Verdnikovo cesto na A s športnim parkom B. Na obravnavi z ogledom na kraju samem, ki se je tožeča stranka ni udeležila, je bilo ugotovljeno, da je pomožno igrišče redno in v celoti namenjeno za potrebe treningov športnikov – nogometašev, hokejistev idr. in sicer vseh selekcij (od pionirskih pa vse do veteranskih klubov). Nogometno igrišče je travnato oziroma peščeno – zatravljeno, ker na površini ne igrajo malega nogometa, ampak pravi, veliki nogomet. Takšno nogometno igrišče pa ni betonirano ali asfaltirano, kot naj bi bilo po mnenju tožeče stranke, da bi bila podana ovira za vrnitev parcel v naravi. Na zemljišču res ne stojijo objekti (tribune, slačilnice), ker le-te stojijo ob velikem nogometnem igrišču v neposredni bližini, ki ga Nogometni klub A, pa tudi drugi nogometni klubi uporabljajo predvsem v tekmovalne namene. Pomožno nogometno igrišče je bilo tudi razglašeno kot javna infrastruktura na področju športa oziroma športni objekt občinskega pomena. Predlaga zavrnitev tožbe.

Stranke z interesom - upravičenci v tem postopku na tožbo niso odgovorili.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je obravnavano zemljišče po svojem dejanskem statusu objekt in torej po pravnem statusu zazidano stavbno zemljišče. Po določbi 2. odstavka 32. člena ZDen (Uradni list RS, št. 27/91-I, 56/92 – odl. US, 13/93 – odl. US, 31/93, 24/95 – odl. US, 20/97 – odl. US, 23/97 – odl. US, 65/98, 67/98 – odl. US, 66/00, 66/00 – obv. razl., 11/01 – odl. US in 54-I/02 – odl. US) se podržavljena zazidana stavbna zemljišča (obstoječe gradbene parcele) ne vračajo, razen če je na njih zgrajen trajni objekt v lasti upravičenca. Odločujoče v obravnavani denacionalizacijski zadevi je, glede na citirano določilo, ali je šteti pomožno nogometno igrišče in makadamsko pot na parcelah 699 in 702 k.o. Jesenice za objekt v smislu določb ZDen.

ZDen ne določa, katera zemljišča se štejejo za stavbna, niti katera so zazidana oziroma nezazidana. V času izdaje prvostopne odločbe veljavni Zakon o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97) je v 2. odstavku 2. člena definiral zazidano stavbno zemljišče in ga opredelil kot zemljiško parcelo na območju, ki je s prostorskim planom namenjena za graditev objektov, na kateri je zgrajen objekt. Pogoj realizacije gradbenega namena, ki zemljišče po pravnem statusu spreminja v zazidano stavbno zemljišče, izhaja tudi iz, v času odločanja sodišča veljavnega Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02).

V obravnavanem primeru, kot izhaja iz listinskih dokazov v spisu, je bilo sporno zemljišče upravičencem odvzeto iz posesti in dodeljeno Upravi športnih igrišč in objektov A za gradnjo športnih igrišč in objektov. Iz odločbe izhaja, da je navedeno zemljišče določeno za gradnjo športnih zemljišč in objektov in da je oddelek za gradbene in komunalne zadeve Občinskega ljudskega odbora A tudi izdal odločbo o ožji lokaciji pod št. … z dne 6. 7. 1962. Glede na argumentacijo iz prejšnjega odstavka lahko torej ugotovimo, da se je v obravnavanem primeru prostorsko načrtovanje, po katerem je bilo zemljišče določeno za športno igrišče, uresničilo, saj zemljišče še danes služi svojemu namenu – pomožno nogometno igrišče in makadamska pot kot dovoz do igrišča in drugih športnih objektov. Ugovor tožeče stranke o nepozidanosti zemljišča (ni asfaltirano oziroma betonirano in na njem ne stojijo objekti – tribune, slačilnice), ni utemeljen. Opremljenost in stanje objekta izhaja iz njegovega namena (v obravnavanem primeru pomožno nogometno igrišče namenjeno za igranje velikega nogometa – torej travnata površina in makadamska pot – kot intervencijska pot) in potreb upravljalca, ter v obravnavanem primeru zatrjevana nizka opremljenost zemljišča ne spreminja dejstva (saj je za namen pomožnega igrišča in dovoza zadostno opremljeno), da gre za objekt, ki služi namenu, zaradi katerega je bilo zemljišče odvzeto bivšim lastnikom iz posesti. Kot že rečeno je po mnenju sodišča pri definiranju objekta oziroma zazidanega stavbnega zemljišča bistvena realizacija gradbenega namena, izražena v prostorskem načrtovanju.

Nebistveno in v obravnavani zadevi tudi pravno nerelevantno je, da kataster kot evidenca zemljišč ni sledil vrsti rabe, ki se na zemljišču izvaja, saj opustitev evidentiranja dejanske rabe v katastru ni bistvena za opredelitev objekta, zazidanega stavbnega zemljišča kot pravne kategorije, predvsem ne v smislu določb ZDen, saj se v denacionalizacijskem postopku šteje za zazidano stavbno zemljišče tudi zemljišče z objektom, zgrajenim brez dovoljenja.

Po mnenju sodišča je torej tožena stranka, saj je bilo v postopku dejansko stanje dovolj popolno ugotovljeno, z uporabo določbe 32. člena ZDen, pravilno zavrnila pritožbo tožeče stranke. Objekt na zemljišču, ki je predmet denacionalizacije, namreč ovira vrnitev zemljišč v naravi, zato so bivši lastniki upravičeni do odškodnine.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.