Jedro

Odvetniška tarifa predvideva plačilo nagrade za odvetniške storitve le v odvisnosti od vrednosti spornega predmeta za tožbo. Ugovor zaradi pobota je izjava, naslovljena na sodišče. Ni ne tožba, ne nasprotna tožba in tudi ne vmesna ugotovitvena tožba; je svojevrsten (nasprotnikov) procesualni zahtevek, ki je namenjen obrambnim (defenzivnim) ciljem. Le če sta vloženi tožba in nasprotna tožba, gre za dve samostojni dajatveni tožbi (tudi z vidika stroškov).

Prvostopenjsko sodišče je pravilno upoštevalo ustaljeno sodno prakso delovnih sodišč, da stroški predpravdnega postopka niso potreben strošek sodnega postopka, če je denarno terjatev mogoče uveljavljati z neposredno tožbo pred sodiščem.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se odločitev o stroških prvostopenjskega postopka potrdi.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 2. 11. 2021 odločilo, da je toženec dolžan iz naslova dnevnic za obdobje od julija 2016 do februarja 2018 tožniku plačati mesečne zneske glavnic, ki izhajajo iz izreka, s pripadajočimi obrestmi; v presežku je obrestni zahtevek zavrnilo (I. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek za plačilo 737,00 EUR z obrestmi od 18. 7. 2016 do plačila (II. točka izreka) in pobotni ugovor toženca (III. točka izreka). Naložilo mu je, da tožniku plača 3.209,94 EUR stroškov postopka (IV. točka izreka).

2. Tožnik je v zvezi s III. točko izreka navedene sodbe predlagal izdajo dopolnilne sodbe in obenem vložil pritožbo zoper III. in IV. točko sodbe iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji). Predlagano dopolnilno sodbo in pritožbo zoper III. točko izreka sodbe je utemeljeval s tem, da je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da ne obstaja v pobot uveljavljana terjatev, vendar pa v tem delu ni pravilno oblikovalo izreka. Odločitvi o stroških postopka očita, da bi mu sodišče moralo priznati povračilo stroškov, ki jih je imel s podajanjem navedb in dokazovanjem neobstoja v pobot uveljavljane terjatve, strošek vloge z dne 22. 10. 2020, zahteva pa tudi vračilo plačane sodne takse za prvostopenjski postopek. Ker mu sodišče ni priznalo povračila stroška za predpravdni zahtevek, zatrjuje kršitev ustavne pravice do enakosti, saj ga sodišča splošne pristojnosti priznavajo ne glede na to, ali je tak zahtevek formalna predpostavka za dopustnost tožbe. Priglaša stroške pritožbe.

3. Sodišče prve stopnje je 14. 12. 2021 izdalo dopolnilo sodbo, s katero je v III. točki izreka sodbe z dne 2. 11. 2021 besedilo: "Zavrne se pobotni ugovor tožene stranke.", nadomestilo z besedilom: "Ugotovi se, da ne obstaja terjatev toženca do tožnika v znesku 6.776,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 7. 2016 dalje do plačila." Ker je sodišče prve stopnje upoštevalo tožnikov predlog za izdajo dopolnilne sodbe in o pobotnem ugovoru odločilo ustrezno obrazložitvi, ki jo je podalo v sodbi z dne 2. 11. 2021, pritožbeno sodišče ni preizkusilo pritožbe v delu, v katerem ta izpodbija III. točko izreka sodbe z dne 2. 11. 2021. Predmet pritožbenega preizkusa je tako le odločitev o prvostopenjskih stroških (IV. točka izreka sklepa z dne 2. 11. 2021).

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi in pri tem po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, niso podane. Sprejeta odločitev je materialnopravno pravilna.

6. S sklicevanjem na obstoj dveh litispendentnih terjatev (terjatev tožnika in v pobot uveljavljana terjatev toženca) se pritožba neutemeljeno zavzema, da bi bilo treba k odvetniškim točkam, ki jih je sodišče priznalo tožniku iz naslova stroškov, potrebnih za pravdo (155. člen ZPP), prišteti število odvetniških točk, ki ustreza vrednosti v pobot uveljavljane terjatve. Odvetniška tarifa (OT, Ur. l. RS, št. 2/2015 in nadaljnji) ne daje podlage za takšno obračunavanje stroškov, saj predvideva plačilo nagrade za odvetniške storitve le v odvisnosti od vrednosti spornega predmeta za tožbo.1 Ugovor zaradi pobota je izjava, naslovljena na sodišče. Ni ne tožba, ne nasprotna tožba in tudi ne vmesna ugotovitvena tožba; je svojevrsten (nasprotnikov) procesualni zahtevek, ki je namenjen obrambnim (defenzivnim) ciljem2. Le če sta vloženi tožba in nasprotna tožba, gre za dve samostojni dajatveni tožbi (tudi z vidika stroškov).

7. Pritožba neutemeljeno navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo tožniku priznati stroške zahtevka, ki ga je naslovil na toženca pred vložitvijo tožbe. Prvostopenjsko sodišče je pravilno upoštevalo ustaljeno sodno prakso delovnih sodišč, da stroški predpravdnega postopka niso potreben strošek sodnega postopka, če je denarno terjatev mogoče uveljavljati z neposredno tožbo pred sodiščem. Tudi okoliščina, da zaradi ekonomičnosti postopka stranke poskusijo zadeve in odprta vprašanja reševati predpravdno, ne pomeni, da se strošek predpravdnega postopka, ki ni procesna predpostavka za vložitev tožbe (in se z vložitvijo poziva položaj stranke tudi ni v ničemer izboljšal, od vložitve poziva ni bil odvisen pričetek teka zakonskih zamudnih obresti …), šteje za potreben strošek pravdnega postopka3. Neutemeljeno je pritožbeno zatrjevanje diskriminacije, češ da sodišča splošne pristojnosti priznavajo predpravdne stroške. Sodna praksa civilnih sodišč načeloma priznava nagrado za odškodninski zahtevek, ki ga stranka naslovi na zavarovalnico, saj je ta praviloma pogoj, da se zavarovalnica z odškodninskim zahtevkom stranke sploh seznani, oziroma priznava strankam stroške opominov, kadar so ti pogoj, da stranka tožbo sploh lahko vloži (npr. 103. člen Stanovanjskega zakona)4. 8. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da bi sodišče prve stopnje moralo priznati tožniku 50 točk za vlogo z dne 22. 10. 2020. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da ne gre za potreben strošek v smislu 155. člena ZPP. Stranki sta bili z dopisom sodišča prve stopnje pozvani k podaji morebitnih pripomb k prepisu zvočnega posnetka naroka, vendar tožnik pripomb s citirano vlogo ni podal, javil je le, da jih nima.

9. Nagrado za vlogo z dne 16. 7. 2020 je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke tar. št. 15/2 OT pravilno priznalo v višini 100 točk (in ne 300), saj je ta obsegala le delni umik tožbe in čistopis tožbenega zahtevka.

10. Pritožba navaja, da je po izdaji sodbe sodišča prve stopnje nastala za tožnika obveznost plačila sodne takse za tožbo, zato zahteva, naj jo sodišče naloži v plačilo tožencu. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je o tem strošku sodišče prve stopnje že odločilo s sklepom z dne 14. 12. 2021, s katerim je tožencu naložilo, da upoštevajoč načelo uspeha v postopku plača tožniku 209,30 EUR. Zoper ta sklep se ni pritožila nobena stranka.

11. Ker s pritožbo uveljavljani razlogi niso utemeljeni, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko odločitev o stroških postopka (2. točka 365. člena ZPP).

12. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato krije sam svoje stroške pritožbe (prva odstavka 154. in 165. člena ZPP). Na njegov predlog je sodišče prve stopnje resda izdalo dopolnilno sodbo, vendar pa stroškov tega predloga, o katerih bi tudi sicer moralo odločiti sodišče prve stopnje, ni priglasil. 1 Da ugovor tožencev zaradi procesnega pobotanja ne vpliva na vrednost spornega predmeta in da deli procesno usodo tožbenega zahtevka, je v več odločbah poudarilo tudi Vrhovno sodišče RS (prim. II Ips 302/2013, II Ips 114/2009, III Ips 128/2001). 2 Prim. III Ips 51/2005. 3 Prim. Pdp: 112/2019, 113/2019, 254/2019, 256/2019, 49/2014, 182/2014, 922/2013 idr. 4 Matejka Pintarič Pec: Stroški v pravdnih postopkih, Pravosodni bilten, 2/2019, str. 163.