Jedro

Sanacije stanovanja po požaru ni mogoče obravnavati kot gradnjo iz četrtega odstavka 1. člena ZGO-1, ampak kot poseg, ki ga urejajo določbe o vzdrževanju objekta (če gre le za obnovo pogorelega stanovanja v smislu točke 10.1 prvega odstavka 2. člena ZGO-1) oziroma o rekonstrukciji objekta (če obnova presega okvire iz citirane točke).

Za rekonstrukcijo mansardnega stanovanja mora revidentka pridobiti gradbeno dovoljenje, ki bo potem podlaga za izdajo uporabnega dovoljenja.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju revidentka) zoper odločbo Upravne enotes Ljubljana, št. 351-640/2011-4 z dne 25. 7. 2011, v zvezi z odločbo tožene stranke, št. 35110- 20/2011-2 z dne 8. 11. 2011. Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ zavrnil revidentkino zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja za mansardno stanovanje v objektu A., saniranem po požaru dne 26. 3. 2010, ker revidentka za opravljeni poseg ni pridobila gradbenega dovoljenja. Drugostopenjski upravni organ je z navedeno odločbo zavrnil revidentkino pritožbo zoper prvostopenjsko upravno odločbo.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje strinja z odločitvijo obeh upravnih organov in sklicuje na določbe: 1., 3., 96. in 101. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Po presoji sodišča prve stopnje stanovanjska hiša že zaradi svoje namembnosti ne more predstavljati objekta, potrebnega zaradi neposredno grozečih naravnih ali drugih nesreč ali za to, da se preprečijo oziroma zmanjšajo druge posledice, vsaj ne v ožjem pomenu pojma takega objekta, kot ga je treba uporabiti zaradi izjemne narave določbe prvega odstavka 101. člena ZGO-1. Stanovanjska hiša, še manj pa posamezno stanovanje, ne more biti deležna drugačnega obravnavanja kot vse ostale novogradnje oziroma rekonstrukcije, ki se lahko izvajajo le na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja.

3. Revidentka dovoljenost revizije utemeljuje z razlogi po vseh treh točkah drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Revidentka vlaga revizijo zaradi bistvene kršitve določb postopka iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje pa spremeni tako, da tožbi ugodi oziroma podrejeno, da reviziji ugodi, izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Meni, da je odločitev sodišča prve stopnje nepravilna, neživljenjska in skregana z logiko stvari. Upravni organ za zavrnitev zahteve za izdajo uporabnega dovoljenja ni imel ustrezne podlage, sodišče prve stopnje pa je tožbo neutemeljeno zavrnilo. Sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo materialnega prava, ko je zaključilo, da se določba četrtega odstavka 1. člena ZGO-1 nanaša samo in izključno na objekte, ki so taksativno navedeni – to pa so objekti, ki se gradijo v zvezi z izrednimi razmerami. Uporaba določb ZGO-1 je namreč izključena ne le v primeru naravnih nesreč, temveč tudi v primeru ostalih, tako imenovanih drugih nesreč, vzrok katerih je lahko tudi človeški dejavnik (sodba upravnega sodišča, št. U 26/2006 z dne 10. 12. 2007). Priglaša stroške postopka.

4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed pogojev za njeno dovoljenost. Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča je v tem primeru revizija dovoljena iz razloga po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 zaradi odločitve o pomembnem pravnem vprašanju, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo: ali določba 101. člena ZGO-1 izključuje uporabo ostalih določb istega zakona le v primeru naravnih nesreč ali tudi v primeru ostalih nesreč, vzrok katerih je lahko tudi človeški dejavnik. Ker je Vrhovno sodišče dovolilo revizijo iz tega razloga, se do drugih uveljavljanih razlogov za dovoljenost revizije ni opredeljevalo.

8. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

9. Kot izhaja iz predloženih spisov, je v obravnavani zadevi revidentka lastnica mansardnega stanovanja v stanovanjski hiši. Hiša je bila zgrajena v letu 1906 kot enodružinska hiša z bivalnimi prostori v kleti, pritličju, nadstropju in podstrehi. Lastniki hiše ne razpolagajo z gradbenim in uporabnim dovoljenjem za ta objekt. Na podlagi darilne pogodbe iz leta 1986 so v hiši nastale štiri stanovanjske enotes, v vsakem nadstropju po ena. Revidentka je leta 1990 na podlagi izdanega soglasja k priglasitvi del v celoti obnovila podstrešno stanovanje. To mansardno stanovanje je bilo v celoti uničeno zaradi požara dne 26. 3. 2010. Po pogasitvi požara je revidentka po lastnih navedbah takoj pristopila k sanaciji nastale škode, ker je morala čim prej rešiti svoj stanovanjski problem in zmanjšati obseg dodatne škode, pri čemer je bilo treba izdelati novo ostrešje in streho, oziroma izvesti rekonstrukcijo objekta. Tlorisi hiše, mansarde ter kapnih leg po izvedeni rekonstrukciji objekta so po navedbah revidentke povsem identični tistim pred požarom. Za po požaru izvedena dela v mansardnem stanovanju in na strehi objekta je revidentka vložila zahtevek za izdajo uporabnega dovoljenja po določbi prvega odstavka 101. člena ZGO-1 .

10. Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje na podlagi v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja, na katero je sodišče vezano, pravilno uporabilo materialno pravo.

11. Po določbi četrtega odstavka 1. člena ZGO-1 določbe tega zakona ne veljajo za gradnjo objektov, ki so potrebni zaradi neposredno grozečih naravnih in drugih nesreč ali zato, da se preprečijo oziroma zmanjšajo njihove posledice, za objekte za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah in za gradnjo vojaških inženirskih objektov, zaklonišč in drugih zaščitnih objektov med izrednim ali vojnim stanjem. Taki objekti pa lahko po določbi prvega odstavka 101. člena ZGO-1 ostanejo kot stalni objekti tudi potem, ko so prenehale okoliščine, zaradi katerih so bili zgrajeni, vendar samo, če investitor oziroma lastnik po prenehanju navedenih okoliščin pri pristojnem gradbenem organu vloži zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja, tej zahtevi pa priloži geodetski načrt novega stanja zemljišča in ustrezno dokazilo o izpolnjevanju bistvenih zahtev in uporabno dovoljenje tudi pridobi.

12. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča je treba zgoraj navedene določbe ZGO-1 razlagati restriktivno. Predmet odločanja v gradbenem javnem pravu je praviloma objekt kot celota, posamezni del pa le takrat, ko to zakon posebej predvideva. To velja tudi odločanje o izdaji uporabnega dovoljenja. ZGO-1 dopušča izdajo uporabnega dovoljenja za del objekta samo v zvezi s spremembo namembnosti (dela) objekta, kot to določa osmi odstavek 89. člena ZGO-1, vendar te zakonodajne posebnosti glede izdaje uporabnega dovoljenja pri kompleksnih objektih, industrijskih postrojenjih itd. za večstanovanjsko hišo niso relevantne. Na podlagi prvega odstavka 101. člena ZGO-1 pa je mogoče izdati uporabno dovoljenje le za objekte, ki so bili zgrajeni neposredno v zvezi z grozečo nesrečo (kar v tej situaciji ni podano), ali v zvezi z njenimi posledicami (kar pomeni, po nastanku nesreče, kar pa v tej situaciji prav tako ni podano, kajti sporni del objekta je obstajal že pred škodnim dogodkom in je bil objekt po dogodku v smislu gradbenopravnih predpisov samo obnovljen, ne pa novozgrajen). Morebitna etažnost lastništva na obravnavanem delu objekta nima vpliva na uporabo gradbenih predpisov v tem smislu, da bi se predpisi, ki se nanašajo na (celotni) objekt, lahko že zgolj zaradi etažne lastninske ureditve na posameznem objektu ločeno uporabljali za ta del objekta.

13. Glede na navedeno spornega gradbenega posega (sanacije stanovanja po požaru) ni mogoče obravnavati kot gradnjo iz četrtega odstavka 1. člena ZGO-1, ampak kot poseg, ki ga urejajo določbe o vzdrževanju objekta (če gre le za obnovo pogorelega stanovanja v smislu točke 10.1 prvega odstavka 2. člena ZGO-1) oziroma o rekonstrukciji objekta (če obnova presega okvire iz citirane točke). Graditev objektov po določbi četrtega odstavka 1. člena ZGO-1 je izjema. Izjeme pa je treba tudi v gradbenem pravu restriktivno razlagati. To pa je pravilno presodilo tudi sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, ko je pritrdilo odločbama upravnih organov prve in druge stopnje.

14. Glede na navedeno je bilo po presoji Vrhovnega sodišča materialno pravo v obravnavani zadevi pravilno uporabljeno, saj za uporabo izjeme oziroma za izdajo uporabnega dovoljenja po prvem odstavku 101. člena ZGO-1 niso bili izpolnjeni z zakonom določeni pogoji. Za rekonstrukcijo mansardnega stanovanja mora revidentka pridobiti gradbeno dovoljenje, ki bo potem podlaga za izdajo uporabnega dovoljenja. Po določbi 11. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1 je uporabno dovoljenje odločba, s katero upravni organ, na podlagi poprej opravljenega tehničnega pregleda, dovoli začetek uporabe objekta.

15. Revidentka se sicer sklicuje v reviziji tudi na revizijski razlog bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1, vendar tega revizijskega razloga ni obrazložila. Vrhovno sodišče zato tega revizijskega razloga ni presojalo po uradni dolžnosti, saj glede na določbo 86. člena ZUS-1 preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava.

16. Revidentkino sklicevanje na sodbo Upravnega sodišča U 26/2006 ni vplivalo na odločitev, ker gre v navedeni zadevi za drugačno pravno in dejansko stanje, kot v obravnavani, navedene sodbe pa Vrhovno sodišče ni obravnavalo, saj zoper njo ni bilo vloženo pravno sredstvo.

17. Iz navedenih razlogov so revizijski ugovori neutemeljeni in ne morejo vplivati na drugačno odločitev Vrhovnega sodišča. 18. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

19. Ker revidentka z revizijo ni uspela, v skladu s prvim odstavkom 154. člena in prvim odstavkom 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.