Jedro

Dajatveni zahtevek iz ničnega razmerja zapade takoj, že ob sami izpolnitvi neveljavne pogodbe, zato pravnega interesa za ugotovitveno tožbo ni mogoče utemeljevati z dajatvenimi zahtevki iz takega razmerja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo tožnikov zaradi ugotovitve ničnosti posojilno zastavne pogodbe na podlagi ugotovitve, da tožnika pravnega interesa za ugotovitveno tožbo (tako glede primarnega kot podrejenega zahtevka), temeljne procesne predpostavke, nista izkazala.

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov, naštetih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), pritožujeta tožnika s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Menita, da je zaključek sodišča prve stopnje, da nimata pravne koristi od tožbe na ugotovitev ničnosti posojilno zastavne pogodbe, napačen. Uspeh v pravdi bi jima namreč odprl možnosti, da v nadaljnjem sodnem postopku uveljavita do toženca zahtevke po 87. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), to je vrnitev prejetega oziroma ustrezno denarno nadomestilo za korist, ki jo je toženec prejel na podlagi nične pogodbe oziroma ničnih pogodbenih določil. Sodišče je torej napačno interpretiralo pravno korist, ki sta jo tožnika zatrjevala. S tem pa je storilo bistveno kršitev postopkovnih določb ter nato napačno uporabilo materialno pravo. V nadaljevanju pritožbe polemizirata s stališči in zaključki sodišča prve stopnje ter utemeljujeta ničnostne razloge.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po drugem odstavku 181. člena ZPP se lahko ugotovitvena tožba vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi, če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja, ali pristnost oziroma nepristnost kakšne listine, preden zapade dajatveni zahtevek iz takega razmerja,(1) ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe. Nična pogodba je neveljavna; posledice ureja, kot sama navajata pritožnika v pritožbi, 87. člen OZ v prvem odstavku (obveznost pogodbenih strank vrniti prejeto oziroma dati ustrezno denarno nadomestilo, če prejetega ni mogoče vrniti ali narava tistega, kar je bilo izpolnjeno nasprotuje vrnitvi). Dajatveni zahtevek iz takega razmerja (ničnega) zapade takoj, že ob sami izpolnitvi neveljavne pogodbe, zato pravnega interesa z ugotovitveno tožbo ni mogoče utemeljevati z dajatvenimi zahtevki iz takega razmerja, kot to pritožnika uveljavljata v pritožbi. Napačno je torej stališče pritožnikov, da bi jima uspeh v obravnavani pravdni zadevi odprl možnosti, da v nadaljnjem sodnem postopku uveljavita do toženca svoje pravice iz prvega odstavka 87. člena OZ.

5. Zaradi zapadlosti dajatvenega zahtevka iz s tožbo uveljavljanega neobstoječega razmerja med pravdnima strankama (ugotovitev ničnosti pogodbe - primarni zahtevek - oziroma ničnosti pogodbenih določil - podrejeni zahtevek) in neuveljavljanja kakšne druge pravne koristi od vložitve take tožbe, je izpodbijani sklep pravilen v dejanskem in pravnem pogledu, pri odločanju pa sodišče prve stopnje ni zagrešilo niti kakšne zatrjevane niti kakšne uradoma upoštevne bistvene kršitve postopkovnih določb iz 339. člena ZPP (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Na podlagi 2. točke 365. člena ZPP je zato pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

6. Predlog tožnikov za povrnitev stroškov pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče kot neutemeljen zavrnilo na podlagi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, odločitev pa je obsežena v izreku o zavrnitvi pritožbe tožnikov.

(1) Podčrtalo pritožbeno sodišče.