Jedro

Vrhovno sodišče je o tem, ali je po pravnomočni razveljavitvi gradbenega dovoljenja (še) mogoča izdaja uporabnega dovoljenja, že zavzelo stališče v sklepu I Up 419/2009 z dne 8. 12. 2010. V obrazložitvi sklepa je navedlo, da je obstoj gradbenega dovoljenja ključna predpostavka za izdajo uporabnega dovoljenja in da uporabno dovoljenje brez gradbenega dovoljenja niti ne more biti izdano niti ne more obsta(ja)ti; pri tem se je sklicevalo na 89. člen ZGO-1.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožena stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo je revidentka po odvetnikih vložila revizijo. Z navedbami v reviziji smiselno uveljavlja vse tri pogoje za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), saj se sklicuje na vrednost spornega predmeta (170.000,00 EUR), na pomembno pravno vprašanje (razlaga določb 96. člena Zakona o graditvi objektov - ZGO-1) in na to, da ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zanjo zelo hude posledice, ker enodružinske stanovanjske hiše, ki jo je zgradila na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, ne more legalno uporabljati. Priglaša stroške revizijskega postopka.

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revidentka izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentkino tožbo zoper odločbo Upravne enote Žalec z dne 14. 4. 2010, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 20. 7. 2010. Prvostopenjski organ je z navedeno odločbo zavrnil revidentkino zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja za enodružinsko stanovanjsko hišo, zgrajeno na podlagi gradbenega dovoljenja, izdanega dne 16. 1. 2007, ki pa je bilo dne 30. 8. 2007 razveljavljeno po nadzorstveni pravici. Tožena stranka je revidentkino pritožbo zoper odločbo prve stopnje zavrnila.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče je že v več sklepih (Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009 in drugih) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije.

5. Po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR. Revidentka dovoljenost revizije po tej določbi ZUS-1 uveljavlja z navedbo, da vrednost spornega predmeta (punktum) znaša 170.000,00 EUR.

6. V obravnavani zadevi gre za spor o utemeljenosti zahteve za izdajo uporabnega dovoljenja. Po 11. točki prvega odstavka 2. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) je uporabno dovoljenje odločba, s katero upravni organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje, na podlagi poprej opravljenega tehničnega pregleda dovoli začetek uporabe objekta. Upravna dovolitev začetka uporabe objekta torej ni pravica, izražena v denarni vrednosti. Ker tako ne gre za spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti, ni podana dovoljenost revizije po navedeni določbi ZUS-1. 7. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča in glede na določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Glede na določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

8. Revidentka pomembnega pravnega vprašanja v navedenem smislu v reviziji ne uveljavlja. Navaja le svoje nestrinjanje s pravnimi stališči, ki so bila podlaga za izpodbijano upravno odločbo organa prve stopnje in izpodbijano sodbo, to je, da uporabnega dovoljenja za objekt, zgrajen na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, ki pa je bilo kasneje z odločbo tožene stranke, izdano po nadzorstveni pravici, razveljavljeno, ni mogoče izdati, ter uveljavlja, da se je znašla v nemogočem položaju, ker tudi ne dobi gradbenega dovoljenja za legalizacijo objekta, saj je po novi prostorski ureditvi zemljišče, na katerem stoji obravnavani objekt, postalo kmetijsko zemljišče. 9. Po presoji Vrhovnega sodišča revidentka z navedenimi stališči ni zadostila standardu natančnosti in konkretiziranosti pomembnega pravnega vprašanja. Vrhovno sodišče pojasnjuje, da je o tem, ali je po pravnomočni razveljavitvi gradbenega dovoljenja (še) mogoča izdaja uporabnega dovoljenja, že zavzelo stališče v sklepu I Up 419/2009 z dne 8. 12. 2010. V obrazložitvi sklepa je navedlo, da je obstoj gradbenega dovoljenja ključna predpostavka za izdajo uporabnega dovoljenja in da uporabno dovoljenje brez gradbenega dovoljenja niti ne more biti izdano niti ne more obsta(ja)ti; pri tem se je sklicevalo na 89. člen ZGO-1. S tem, da revidentka zatrjuje, da 96. člen ZGO-1 določa, da se uporabno dovoljenje izda za objekt, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje, kar po njenem pomeni, da kasnejša razveljavitev le-tega na izdajo uporabnega dovoljenja nima nobenega vpliva, torej ne uveljavlja pravnega vprašanja, ki bi lahko privedlo do drugačne odločitve v zadevi. Zato glede pomembnega pravnega vprašanja ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 10. Po presoji Vrhovnega sodišča v tem primeru tudi ni izpolnjen z revizijo zatrjevani pogoj po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija sicer dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Materialno škodo, ki naj bi ji nasta(ja)la zaradi nemožnosti legalne uporabe objekta, revidentka namreč le zatrjuje, je pa z ničemer ne izkazuje. Čeprav je legalna uporaba objekta odvisna predvsem od obstoja gradbenega dovoljenja, se revidentka po mnenju revizijskega sodišča v tem sporu tudi ne more uspešno sklicevati na to, da je razlog za zavrnitev izdaje novega gradbenega dovoljenja nastal v sferi tožene stranke, saj odločitev o zavrnitvi izdaje gradbenega dovoljenja ni predmet tega upravnega spora.

11. Ker revidentka ni izkazala nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 12. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revidentka na podlagi določb prvega odstavka 165. člena ZPP in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.