Jedro

Zmotna uporaba materialnega prava in procesnih pravil razlog za dopustitev revizije le, če se kršitve nanašajo na posamezna pravna vprašanja, ki ustrezajo kriterijem iz prvega odstavka 367. a člena ZPP. Prav zato, ker Vrhovno sodišče revizijo dopusti le glede posameznih konkretnih pravnih vprašanj, mora po določbi četrtega odstavka 367. b člena istega zakona stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Na predlog Doma A. je sodišče prve stopnje odločilo, da se B. B. sprejme v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve za čas enega leta. Za socialnovarstveni zavod, ki ga je dolžan sprejeti, je določilo Dom C. 2. Sodišče druge stopnje je pritožbo Dom C., ki je vstopil v postopek kot udeleženec, zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Dom C. je Vrhovnemu sodišču predlagal, naj dopusti revizijo zoper tisti del pravnomočne odločitve, ki ga zavezuje, da mora sprejeti nasprotnega udeleženca. Pojasnjuje, da je na poziv prvostopenjskega sodišča odgovoril, da B. B. ne more zagotoviti socialnovarstvenih storitev s področja socialnovarstvenih predpisov, da so njegovi varovani oddelki prezasedeni in da ni možnosti namestitve dodatnih postelj. Sklepa sodišč tega nista upoštevala. Zato trdi, da sta kršili procesna pravila in materialno pravo ter zmotno ugotovili dejansko stanje, odločitev Vrhovnega sodišča pa je potrebna zaradi zagotovitve pravne varnosti in enotne uporabe prava v postopkih sprejema v varovane oddelke socialnovarstvenih zavodov brez privolitve na podlagi sklepa sodišča. Sodna praksa, po kateri sodišča kljub prezasedenosti varovanih oddelkov socialnovarstvenih zavodov tem nalagajo sprejem vedno novih uporabnikov in jih s tem silijo v kršitve zakonodaje, mu je poznana. Vendar pa ne more soglašati z argumentom izpodbijanega sklepa, da bi bilo ravnanje sodišča, če zavoda ne bi določilo, ustavno nedopustno zaradi varstva telesne in duševne integritete nasprotnega udeleženca ter vseh drugih z njegove strani potencialno ogroženih oseb ter da kršitve zavoda v tem primeru pomenijo manjšo stopnjo grožnje kot bi jo predstavljala grožnja nasprotnega udeleženca brez izvedbe ukrepa, tako v razmerju do njega samega, kot v razmerju do ljudi, ki bi jih v tem primeru slednji potencialno ogrožal. Poudarja, da je manjše zlo še vedno zlo in da je treba poleg ustavnih pravic nasprotnega udeleženca varovati tudi ustavne pravice zaposlenih delavcev socialnovarstvenih zavodov in v teh zavodih že nameščenih uporabnikov. V konkretnem primeru ima Dom C. dva varovana oddelka, na enem je prostora za osem in na drugem za dvanajst uporabnikov in sta bila oba oddelka že pred izdajo izpodbijanega sklepa prezasedena. Mogoča bi bila zgolj namestitev v jedilnico, tu pa bi bile uporabniku kršene osnovne ustavne pravice do zasebnosti in intimnosti, še posebej, ker je jedilnica video-nadzorovana, pa tudi ločene namestitve po spolu ne omogoča. S sprejemom nasprotnega udeleženca bi bile kršene določbe Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev. Z izpodbijano odločbo je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno tudi zato, ker bi moralo sodišče uporabiti določbe 74. člena Zakona o duševnem zdravju, ki predpisuje pogoje in postopek za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda za osebe, ki v sprejem v zavod privolijo, ne pa 75. člena istega zakona, ki velja za primere, ko privolitve v sprejem ni. In prav tak je bil konkreten primer, saj je iz zapisnika o naroku, ki ga je opravilo sodišče prve stopnje, razvidno, da se je B. B. z namestitvijo v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda strinjal, saj je izjavil, da mu je vseeno v kateri socialnovarstveni zavod bi bil nastanjen.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Po določbi prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Revizijo dopusti zlasti v primerih, če gre za pravno vprašanje (1) glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, (2) glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna ali (3) glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna. Dom C. ne uveljavlja, da bi bil predlog za dopustitev revizije utemeljen na podlagi katere od opisanih predpostavk. Njegovo stališče je, da je izpodbijana pravnomočna odločitev procesno in materialnopravno zmotna. Vendar pa je zmotna uporaba materialnega prava in procesnih pravil razlog za dopustitev revizije le, če se kršitve nanašajo na posamezna pravna vprašanja, ki ustrezajo kriterijem iz prvega odstavka 367. a člena ZPP. Prav zato, ker Vrhovno sodišče revizijo dopusti le glede posameznih konkretnih pravnih vprašanj, mora po določbi četrtega odstavka 367. b člena istega zakona stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

6. Tem formalnim zahtevam predlog za dopustitev revizije ni zadostil. Skladno z določbo šestega odstavka 367. b člena ZPP ga je Vrhovno sodišče zavrglo.