Jedro

Izdelava pisnega mnenja kot tudi njegove dopolnitve zaradi pripomb strank predstavlja enoten dokaz, kar pomeni, da plačilo dopolnitve izvedenskega mnenja bremeni tisto stranko, ki je postavitev izvedenca predlagala.

O nesklepčnosti pa lahko govorimo takrat, ko trditve so, a ob uporabi materialnega-prava ne vodijo do zaključka o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Če takšnih trditev dejansko ni, pa se postavlja vprašanje, ali je takšen zahtevek (upoštevaje 180. člen ZPP) sploh določen, kar pomeni, da mora sodišče postopati v skladu s 108. členom ZPP in stranko pozvati k dopolnitvi.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke zoper sklep z dne 29.8.2013 se ugodi in se predmetni sklep v zadnji točki izreka spremeni tako, da je dolžna razliko med založenimi sredstvi in odmerjenimi stroški v znesku 2.429,68 EUR v celoti plačati tožeča stranka.

II. Toženkini stroški nastali z vložitvijo pritožbe zoper sklep z dne 29.8.2013 so nadaljnji stroški postopka.

III. Pritožbi tožeče stranke se v celoti ugodi in se izpodbijana odločba z dne 13.7.2015 razveljavi v točkah XXXVI (in sicer glede parcele št. 275/1 k. o. X) in XXXVII izreka, prav tako pa tudi (pri čemer se v tem oziru posledično ugodi tudi pritožbi tožene stranke in v celoti pritožbi stranskega intervenienta) v odločitvi o stroških (točki XXXVIII in XXXIX izreka) ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V preostalem se pritožba tožene stranke zavrne in se v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu odločba sodišča prve stopnje z dne 13.7.2015 potrdi.

IV. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 29.8.2013 odločilo: - da se sodnemu izvedencu geodetske stroke V. Z. kot nagrada za dopolnitve izvedenskega mnenja in za ustno podajanje na narokih do datuma izdaje sklepa skupno odmeri znesek v bruto višini 3.643,75 EUR oziroma ob upoštevanju 8,85 % prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje znesek 3.966,22 EUR, - da se nagrada izplača iz založenega predujma na depozitu št. A03071 v znesku 1.536,54 EUR, - da je dolžna razliko med založenimi sredstvi in odmerjenimi stroški 2.429,68 EUR tožeča stranka kriti v višini 1.619,79 EUR, tožena stranka pa v višini 809,89 EUR.

2. S sklepom, sodbo na podlagi pripoznave ter sodbo (odločbo) z dne 13.7.2015 pa je: - v zvezi z umikom tožbe tožbe tožnikov M. J., E. A., T. M. in M. B. postopek v tem obsegu ustavilo (I. točka izreka), - dopustilo pridružitev tožnikov B. G., M. R., M. P., N. B., P. B., S. Ž., J. V. Ž., T. K., A. K., B. S., G. P. in M. P. (II. točka izreka), - ugotovilo, da so tožniki med drugimi V. M., M. S. in M. G. (III. točka izreka), - dopustilo spremembe tožbe z dne 29.11.2010, 1.2.2011, 26.2.2014 in 21.5.2015 (IV. točka izreka) ter nato razsodilo: - da med splošne skupne dele stavb v etažni lastnini, in sicer stavb: M. 17, L., ID znak 000-4365, M. 19, L., ID znak 000-2062, M. 21, L., ID znak 000-2614, M. 23, L., ID znak 000-2615, M. 18, L., ID 2064, M. 20, L., ID znak 000-4401, M. 22, L., ID znak 000-4402, M. 24, L., ID znak 000-4403, vse k. o. X, spadajo zemljišča parc. št. 276/31, ID znak 000-276/31-0, parc. št 276/35, ID znak 000-276/35-0, parc. št. 276/39, ID znak 000-276/41-0, parc. št. 276/46, ID znak 000-276/46-0, parc. št. 276/47, ID znak 000-276/47-0, parc. št. 275/10, ID znak 000-275/10-0, vse k. o. 000 X, ter deli zemljišč sedaj obstoječe parc. št. 276/79, in sicer bodočih parcel z rezerviranimi številkami 276/48, 276/50 in 276/61, dela zemljišča sedaj obstoječe parcele 276/36 z rezervirano številko 276/63, del zemljišča sedaj obstoječe parc. št. 276/37, z rezervirano številko 275/298, ter deli zemljišč sedaj obstoječe parc. št. 275/11 k. o. X in sicer bodočih parcel z rezerviranimi številkami 275/275, 275/276 in 275/278, vse k. o. X (kot naj bi to izhajalo iz elaborata za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, ki ga je v okviru postopka izdelal izvedenec geodetske stroke in ki je sestavni del sodbe; v nadaljevanju elaborat), ter da so ta zemljišča v lasti vsakokratnih lastnikov stavb št. 4365, 2062, 2614, 2615, 2064, 4401, 4402 in 4403 (V. točka izreka), - da med splošne skupne dele stavb v etažni lastnini, in sicer stavb: M. 17, L., ID znak 000-4365, M. 19, L., ID znak 000-2062, M. 21, L., ID znak 000-2614, M. 23, L., ID znak 000-2615, spadajo zemljišča parc. št. 274/273, ID znak 000-274/273-0, parc. št. 274/214, ID znak 000-274/274-0, vse k. o. X, ter dela zemljišča sedaj obstoječe parc. št. 274/2 k. o. 000 X, in sicer dela bodočih parcel z rezerviranima številkama 274/13 in 274/19 v k. o. X (kot naj bi to izhajalo iz elaborata), ter da so ta zemljišča v lasti vsakokratnih lastnikov stavb št. 4365, 2062, 2614 in 2615 (VI. točka izreka), - da med splošne skupne dele stavb v etažni lastnini na naslovu M. 18, L., ID stavbe ..., spadata dela zemljišč sedaj obstoječih parc. št. 276/79 in 275/11, k. o. X, in sicer bodoči parceli z rezerviranima številkama 276/51 in 275/279 k. o. X (kot naj bi to izhajalo iz elaborata), ter da sta ti zemljišči v lasti vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe 2064 (VII. točka izreka), - da med splošne skupne dele stavbe v etažni lastnini na naslovu M. 20, L., ID znak 000-4401, spada del zemljišča parc. št. 275/11, k. o. X, in sicer bodoča parcela z rezervirano številko 275/282 v k. o. X (kot naj bi to izhajalo iz elaborata), ter da je to zemljišče v lasti vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe 4401 (VII. točka izreka), - da med splošne skupne dele stavbe v etažni lastnini na naslovu M. 22, L., ID znak 000-4402, spada del zemljišča parc. št. 275/11, k. o. X, in sicer bodoča parcela z rezervirano številko 275/285 k. o. X (kot naj bi to izhajalo iz elaborata), ter da je to zemljišče v lasti vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe 4402 (točka IX izreka), - da med splošne skupne dele stavbe v etažni lastnini na naslovu M. 24, L., ID znak 000-4403, spadata dela sedaj obstoječih parc. št. 275/11 in 276/36, k. o. X, in sicer bodoči parceli z rezerviranima številkama 275/288 in 276/65 k. o. X (kot naj bi to izhajalo iz elaborata), ter da sta ti zemljišči v lasti vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe 4403 (točka X izreka), - da med splošne skupne dele stavbe v etažni lastnini na naslovu M. 17, L., ID znak 000-4365, spada del zemljišča sedaj obstoječe parc. št. 274/2, k. o. X, in sicer bodoča parcela z rezervirano številko 274/15 v k. o. X (kot naj bi to izhajalo iz elaborata), ter da je to zemljišče v lasti vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe 4365 (točka XI izreka), - da med splošne skupne dele stavbe v etažni lastnini na naslovu M. 19, L., ID znak 000-2062, spadata dela zemljišč parc. št. 276/79 in 274/2, k. o. X, in sicer bodoči parceli z rezerviranima številkama 276/53 in 274/18 k. o. X (kot naj bi to izhajalo iz elaborata), ter da sta ti zemljišči v lasti vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe 2062 (XII. točka izreka), - da med splošne skupne dele stavbe v etažni lastnini na naslovu M. 21, L., ID znak 000-2614, spada del zemljišča sedaj obstoječe parc. št. 275/11, k. o. X, in sicer bodoča parcela z rezervirano številko 275/292 v k. o. X (kot naj bi to izhajalo iz elaborata), ter da je to zemljišče v lasti vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe 2614 (XIII. točka izreka), - da med splošne skupne dele stavbe v etažni lastnini na naslovu M. 23, L., ID stavbe 000-2615, spada del zemljišča sedaj obstoječe parc. št. 275/11, k. o. X, in sicer bodoča parcela z rezervirano številko 275/295 v k. o. X (kot naj bi to izhajalo iz elaborata), ter da je to zemljišče v lasti vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe 2615 (XIV. točka izreka), - da sta tožnik S. Š. in V. Š. solastnika vsak do 1/2 dela sedaj obstoječe parc. št 276/79, k. o. X, in sicer bodoče parcele z rezervirano številko 276/56, v k. o. X, kot naj bi to izhajalo iz elaborata (XV. točka izreka), - da je tožnik B. S. lastnik dela sedaj obstoječe parc. št. 276/79, k. o. X, in sicer bodoče parcele z rezervirano številko 276/58, v k. o. X, kot naj bi to izhajalo iz elaborata (XVI. točka izreka), - da sta tožnika T. K. in A. K. solastnika vsak do l/2 dela zemljišča sedaj obstoječe parc. št. 276/79, k. o. X, in sicer bodoče parcele z rezervirano številko 276/59, k. o. X, kot naj bi to izhajalo iz elaborata (XVII. točka izreka), - da sta tožnika G. P. in M. P., solastnika vsak do 1/2 dela zemljišča sedaj obstoječe parc. št. 276/79, k. o. X, in sicer bodoče parcele z rezervirano številko 276/62, k. o. X., kot naj bi to izhajalo iz elaborata (XVIII. točka izreka), - da sta tožnika P. J. in M. J. solastnika vsak do 1/2 dela zemljišča sedaj obstoječe parc. št. 274/2, k. o. X, in sicer bodoče parcele z rezervirano številko 274/14, k.o, X, kot naj bi to izhajalo iz elaborata (XIX. točka izreka), - da sta tožnika M. Š. in P. Š. solastnika vsak do 1/2 dela zemljišča sedaj obstoječe parc. št. 274/2, k. o. X, in sicer bodoče parcele z rezervirano številko 274/16, v k. o. X, kot naj bi to izhajalo iz elaborata (XX. točka izreka), - da sta tožnika S. Ž. in K. Ž. solastnika vsak do 1/2, dela zemljišča sedaj obstoječih parc. št. 274/2 in 276/79, k. o. X, in sicer bodočih parcel z rezerviranima številkama 274/17 in 276/52, obe k. o. X, kot naj bi to izhajala iz elaborata (XXI. točka izreka), - da je tožnica M. Š. lastnica dela zemljišč sedaj obstoječih parc. št. 274/2, 276/79 in 275/11, vse k. o. X, in sicer bodočih parcel z rezerviranimi številkami 274/20, 276/54 in 275/290, vse v k. o. X kot naj bi to izhajalo iz elaborata (XXII. točka izreka), - da sta tožnika P. J. in S. S. J. solastnika vsak do 1/2 delov zemljišč sedaj obstoječih parc. št. 274/2, 276/79 in 275/11, vse k. o. X, in sicer bodočih parcel z rezerviranimi številkami 274/21, 276/55 in 275/291, vse k. o. 000 X, kot naj bi to izhajalo iz elaborata (XXIII. točka izreka), - da sta tožnika M. P. in M. K. solastnika vsak do 1/2 delov zemljišč sedaj obstoječih parc. št. 275/11 in 276/79 k. o. X, in sicer bodočih parcel z rezerviranima številkama 275/293 in 276/28, vse v k. o. X, kot naj bi to izhajalo iz elaborata (XXIV. točka izreka), - da je tožnica V. M. lastnica dela zemljišča sedaj obstoječe parc. št. 275/11, k. o. X, in sicer bodoče parcele z rezervirano številko 275/294, k. o. X, kot naj bi to izhajalo iz elaborata (XXV. točka izreka), - da sta tožnika Z. G. in J. G. solastnika vsak do 1/2 dela zemljišča sedaj obstoječe parc. št. 275/11, k. o. X, in sicer bodoče parcele z rezervirano številko 275/296, k. o. X, kot naj bi to izhajalo iz elaborata (XXVI. točka izreka), - da je tožnica E. V. S. lastnica delov zemljišč sedaj obstoječih parc. št. 274/2, 276/79 in 275/11, vse k. o. X, in sicer bodočih parcel z rezerviranimi številkami 274/22, 276/49 in 275/277, vse k. o. X, kot naj bi to izhajalo iz elaborata (XXVII. točka izreka), - da sta tožnika M. L. in Z. L. solastnika vsak do 1/2 dela zemljišča sedaj obstoječe parc. št. 275/11, k. o. X, in sicer bodoče parcele z rezervirano številko 275/280, k. o. X, kot naj bi to izhajalo iz elaborata (XXVIII. točka izreka), - da je tožnica L. Š. J. lastnica dela zemljišča sedaj obstoječe parc. št. 275/11, k. o. X, in sicer bodoče parcele z rezervirano številko 275/283, k. o. X, kot naj bi to izhajalo iz elaborata (XXIX. točka izreka), - da sta tožnika I. Č. in K. Č. solastnika vsak do 1/2 dela zemljišča sedaj obstoječe parc. št. 275/11, k. o. X, in sicer bodoče parcele z rezervirano številko 275/281, k. o. X, kot naj bi to izhajalo iz elaborata (XXX. točka izreka), - da sta tožnika K. K. in M. K. solastnika vsak do 1/2 dela zemljišča sedaj obstoječe parc. št. 275/11, k. o. X, in sicer bodoče parcele z rezervirano številko 275/284, k. o. X, kot naj bi to izhajalo iz elaborata (XXXI. točka izreka), - da je tožnica V. A. lastnica dela zemljišča sedaj obstoječe parc. št. 275/11, k. o. X, in sicer bodoče parcele z rezervirano številko 275/286, k. o. X, kot naj bi to izhajalo iz elaborata (XXXII. točka izreka), - da sta tožnika J. V. Ž. in S. Ž. solastnika vsak do 1/2 dela zemljišča sedaj obstoječih parc. št. 275/11 in 276/35, k. o. X, in sicer bodoče parcele z rezerviranima številkama 275/287 in 276/35, obe k. o. X, kot naj bi to izhajalo iz elaborata (XXXIII. točka izreka), - da sta tožnika M. S. in M. G. solastnika vsak do 1/2 dela zemljišč sedaj obstoječih parc. št. 275/11 in 276/36, k. o. X, in sicer bodočih parcel z rezerviranima številkama 275/289 in 276/64, obe k. o. X, kot naj bi to izhajalo iz elaborata (XXXIV. točka izreka), - da je tožnik D. K. lastnik zemljišč parc. št. 274/272, ID znak 000-274/272-0, parc. št. 274/275, ID znak 000-274/275-0, parc. št. 276/38, ID znak 000-276/38-0, vse k. o. 000 X, ter dela zemljišča sedaj obstoječe parc. št. 276/37, in sicer bodoče parcele z rezervirano številko 275/297 v k. o. X, kot naj bi to izhajalo iz elaborata (XXXV. točka izreka), - zavrnilo tožbeni zahtevek (ki naj bi bil povzet v točki I obrazložitve), kolikor se nanaša na parc. št. 276/17 in 275/1, obe k. o. X (XXXVI. točka izreka), - zavrnilo tožbeni zahtevek, v skladu s katerim je dolžna toženka iz zemljišča parc. št. 276/37, in sicer bodočih parcel z rezerviranima številkama 275/297 in 275/298, obe k. o. X (kot naj bi to izhajalo iz elaborata), v 15-ih dneh odstraniti betonske temelje in vlito betonsko ploščo objekta, ki ga je začela graditi na tem zemljišču (XXXVII. točka izreka), - odločilo, da je dolžna toženka tožnikom v 15-ih dneh povrniti stroške postopka v višini 7.215,41, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila (XXXVIII. točka izreka), - odločilo, da je dolžna tožeča stranka stranskemu intervenientu v 15-ih dneh povrniti stroške postopka v višini 207,25, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila (XXXIX. točka izreka).

3. Zoper sklep z dne 29.8.2013 se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženka, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ga spremeni tako, da stroške izvedenca v celoti naloži v plačilo tožeči stranki (prav tako pa tudi pritožbene stroške). Poudarja, da izvedenca ni zahtevala. Slednji je delal izključno na željo tožeče stranke. Tožnikom nikoli ni osporavala njihovih zemljišč niti ne zemljišč, ki so javno dobro. Ves čas se brani tožeče stranke le glede njej lastnih zemljišč, predvsem parcele št. 275/13 k. o. X, kjer stoji njena garaža, in 275/12 k. o. X, kjer stoji njena hiša. Pripombe je podala le glede delitve parcel 275/13. V nadaljevanju pojasnjuje, na kaj so se nanašale dopolnitve oziroma podajanje mnenja izvedenca. Šlo naj bi za stroške tožeče stranke, ki naj jih sodišče naloži njej. Tudi višina prijavljenih stroškov oziroma nagrade naj bi močno presegala običajne nagrade in stroške v takšnih primerih.

4. Nasprotna stranka, stranski intervenient in izvedenec na pritožbo niso odgovorili.

5. Zoper odločbo z dne 13.7.2015 se pritožujeta obe stranki ter stranski intervenient. 6. Tožeča stranka se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje zoper zavrnilni del sodbe (odločbe), in sicer zoper točki XXXVI in XXXVII izreka ter zoper odločbo o stroških v točkah XXXVIII in XXXIX izreka ter pritožbenemu sodišču predlaga, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da jo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje (vse s stroškovno posledico). Izpostavlja, kaj je navajala v tožbi in pripravljalnih vlogah, ter kakšne listinske dokaze je predložila za svoje trditve. Iz teh listin izhaja, da je bilo zemljišče parc. št. 274 in 275 in 276/1 pravnemu predniku tožene stranke v celoti odvzeto ter da mu je sodišče za odvzeto zemljišče določilo odškodnino. Zato toženka v času uveljavitve ZLNDL na teh zemljiščih oziroma zemljiščih, ki so iz teh parcel nastala, ni imela pravice uporabe. V zvezi s točko XXXVI izreka poudarja, da se njene pritožbene navedbe (s katerimi izpodbija ugotovitve sodišča v zavrnjenem delu sodbe) nanašajo le na zemljišča prvotne parcele št. 275 in sedanje parcele 275/1. Opozarja na neskladje med izrekom in obrazložitvijo sodbe (v 26., 27. in 28. točki). V izreku je navedena parcela št. 275/1, obrazložitev pa se nanaša na nepremičnino parc. št. 275/12. Omenjena parcela ne obstoji (pojasnjuje, kdaj naj bi obstajala oziroma kdaj naj bi bila izbrisana). Sodišče ni napravilo napake, ki bi jo bilo moč opredeliti kot pomoto, odpravljivo s popravnim sklepom oziroma ni napačno označilo parc. št., saj predstavljata parceli 275/1 in 275/12 dve različni, po obliki, legi in površini povsem neidentični stvari. Parcela št. 275/12 ni nastala iz prvotne parcele št. 275, ampak leta 2012 iz parcel št. 275/2, 275/1, 276/37 in 276/13. Zato je nepravilna ugotovitev sodišča, da je parcela 275/12, na kateri stoji toženkina nedograjena hiša, nastala iz prvotne parcele št. 275. Napačna je tudi ugotovitev sodišča, da toženkinemu pravnemu predniku parcele 274, 275 in 276/1 niso bile odvzete v celoti, ampak da mu je ostalo zemljišče, na katerem je zgradil hišo in na katerem mu je bila priznana prednostna pravica gradnje. Parcela, na kateri stoji toženkina nedokončana hiša, je zemljišče parc. št. 275/1, ki je predmet tožbenega zahtevka, predmet zavrnitve in je bila predmet odločanja v postopku izdaje začasne odredbe. Ta parcela (in ne parcela 275/12) je nastala iz prvotne parcele 275, o čemer je tožnica podala dokazno podprte trditve. Pritožnica navaja, katere listine je v zvezi s tem predložila. Parcela 275/1 v izmeri 262 m2 je danes obstoječa parcela, ki je nastala z delitvijo parcele 275 leta 1985, torej po izdaji razlastitvenih odločb. Iz odločbe A29 izhaja, da je bila M. D. prednostna pravica gradnje priznana na parceli št. 276/9, ki naj bi bila del parcele 276/2. Parcela št. 276/2 ali pa kakršnokoli zemljišče, ki naj bi nastalo iz nje, ni predmet tožbenega zahtevka. Pomembno je, da iz listin izhaja, da parcela 275/1 ni bilo tisto zemljišče, na katerem je bila M. D. priznana prednostna pravica gradnje, ampak, da je to zemljišče neke druge parcele, ki ni predmet tožbenega zahtevka. Pravnemu predniku je bilo odvzeto celotno zemljišče parc. št. 275, za katerega je prejel tudi odškodnino, prav tako zemljišče omenjene parcele ni bilo v nobenem svojem delu tisto zemljišče, za katerega M. D. ni predlagal razlastitve in je na njem obdržal pravico uporabe. Toženka ni nikoli zatrjevala, da je zemljišče parc. št. 275/1 ali pa zemljišče parc. št. 275/12 tisto zemljišče, na katerem zida hišo in na katerem je bila njenemu pravnemu predniku priznana prednostna pravica gradnje. Pritožba izpostavlja, kaj naj bi toženka zatrjevala. Tožniki, ki so etažni lastniki v večstanovanjskih stavbah, ki stojijo na tej parceli, ki je bila v času zgraditve enovita parcela, so z nakupom stanovanj v teh stavbah pridobili tudi pravico uporabe na spornem zemljišču v enakem obsegu, kot sta jo pred tem imeli občina in G. (torej na celotnem zemljišču takrat enovite parcele 275 k. o. X). Pritožba sodišču prve stopnje očita kršitve po 14. in 15. točki drugega odstavka. Sodišče naj bi napačno povzelo vsebino odločb A29 in A30 ter spregledalo dejstva, vpisana v zemljiški knjigi. Sodišču nadalje očita nasprotje med izrekom in razlogi sodbe. Slednje je obrazložitev utemeljilo z navedbami, ki jih nihče ni zatrjeval. Prav tako je spregledalo pogodbo med Občino in G., sklep takratnega sodišča N 69/79, prav tako gradbena dovoljenja in kupoprodajne pogodbe lastnikov. V nadaljevanju pritožba navaja, kaj izhaja iz odločb I Cp 1271/2011 in I Cp 3415/2011. Kljub temu, da je Višje sodišče odločalo s stopnjo verjetnosti, njegove ugotovitve še vedno držijo, saj toženka po odločitvi omenjenega sodišča ni predložila relevantnih dokazov, s katerimi bi te ugotovitve izpodbila. V nadaljevanju pritožba omenja, kaj naj bi sodišče v 37. točki obrazložitve navedlo glede zavrnitve zahtevka po odstranitvi betonskih temeljev in ulite betonske plošče iz zemljišča, ki je predmet tožbenega zahtevka. Ta ugotovitev naj bi bila nepravilna, saj je tožeča stranka v pripravljalni vlogi z dne 15.12.2011 podala jasne, konkretne in zadostne trditve o gradnji tožene stranke na takratni parceli 276/16, česar slednja ni prerekala. V zvezi z odločitvijo v XXXIX točki izreka pojasnjuje, da se odločitve glede obstoja intervencijskega interesa (9. točka obrazložitve) ne more preizkusiti. Navedbe iz 9. in 10. točke so same s seboj v nasprotju. Sklep sodišča, s katerim je stranskemu intervenientu dovolilo vstop v pravdo, je neutemeljen in v nasprotju s 199. členom ZPP. Zato mu je sodišče neobrazloženo priznalo stroške in prisodilo, da mu del teh stroškov povrne tožeča stranka. Neutemeljena je tudi ocena uspeha tožene stranke v višini 25 %.

7. Toženka in stranski intervenient na pritožbo nista odgovorila.

8. Toženka se zoper odločbo pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov, in sicer v delu, v katerem je sodišče dopustilo spremembe tožbe in ugodilo zahtevku ter ji naložilo stroške tožeče stranke v plačilo, pri čemer pritožbenemu sodišču predlaga, da ne dopusti spremembe tožbe in sodbo na podlagi pripoznave oziroma sodbo v delu, v katerem je ugodilo zahtevku spremeni tako, da zahtevek stranke zavrne, oziroma sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Tožeča stranka naj bi ob vsaki novi spremembi tožbe svoj zahtevek širila še na druga zemljišča, ki jih v začetku postopka ni zahtevala. Ker gre za širitev zahtevka, ki ni povezana z izvedenimi dokazi in ker ne gre za smotrnost za dokončno ureditev razmerja med strankami, ampak za željo tožnikov zemljišča, ki naj bi jim pripadala, razširiti tudi na območje izven samega naselja (tudi na območju privatnih hiš in njihovih zemljišč, katerih lastnike bi bilo potrebno pritegniti v postopek), ni moč govoriti o smotrnosti dokončne ureditve razmerja med strankama. V nadaljevanju toženka pojasnjuje, v katerem delu je zahtevek pripoznala (in sicer glede zemljišč, potrebnih za gradnjo naselja). Sodišče bi lahko štelo za pripoznan le tisti del zahtevka, katerega je toženka konkretno omejila na območje gradbenega oboda naselja, kot ga je ugotovil izvedenec. Drugo naj bi bilo vprašanje zemljišč izven tega oboda, katerih lastništvo ali prenos pravice uporabe oziroma lastništvo tožnikov pa nikoli ni pripoznala. Gre za zemljišča, ki lastniško niso v ničemer povezana z današnjimi tožniki. Zemljišča pripadajo drugim lastnikom, ki niso stranke tega postopka. V nadaljevanju navaja, katere parcele naj bi to bile. Šlo naj bi tudi za toženkino parcelo št. 275/37 (276/37), o kateri dejansko teče spor skupaj s parc. št. 275/1 (obe k. o. X). Ker je sodišče razen za zemljišče parc. št. 275/1 in del parcele (276/37) 275/37 (sedaj rezervirana številka 275/297) odločalo kot o pripoznanem zahtevku, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, iz obrazložitve izpodbijane sodbe pa ni razvidno, na podlagi česa bi lahko takšna zemljišča izven zazidalnega otoka (gradbenega oboda) tožniki pridobili lastninsko pravico, prav tako je zaradi zmotne uporabe materialnega prava ostalo dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno. Zato je ugoditev zahtevku v točkah V – XIV nepravilna, glede na spisovno gradivo pa tudi v nasprotju sama s sabo oziroma tem gradivom. Toženka se ne strinja z odločitvijo sodišča glede zahtevka D. K. v točki XXXV in glede stroškov postopka v točki XXXVIII. Bila je presenečena, ko je izvedenec poleg meritev atrijev in kolesarnic na samem terenu izmeril tudi zemljišče, ki naj bi pripadalo tožniku K. Zoper takšen način poslovanja izvedenca je takoj podala pripombe. Predlagala je ponovni ogled z izvedencem, do katerega pa ni prišlo. Izvedenec sploh ni izvedel tistega, kar mu je naložilo sodišče. Ker ni odgovoril na njena vprašanja, je predlagala postavitev novega izvedenca in tudi izvedenca gradbene stroke, a sodišče takšnemu predlogu ni ugodilo. Ugotovitve sodišča v 33. točki so povsem protispisne in nimajo nobene dokazne podlage v spisu. Izvedenec namreč na naroku dne 23.9.2013 za parcelo št. 276/13 nikoli ni identificiral stanje iz stare odmere leta 1969 v današnje stanje in dobil predlagani delilni načrt, ter dne 22.4.2014 prepričljivo in jasno obrazložil, da je podlaga za pridobitev zemljišče odločba Občine ... iz leta 1971. Takšna odločba bi bila izdana pred prenosom predmetnih zemljišč iz toženkinega prednika na prednico MOL. Očitno izvedenec sploh ni postavil stare mapne kopije na današnje stanje, saj bi lahko takoj ugotovil, da je tožnik K. pridobil del zemljišča parc. št. 272/7, ki je bila last prednika toženke, in sicer v severozahodnem delu na meji s parcelo št. 276/47, kar je razvidno iz izravnave današnjega stanja nove parcele 272/7 na breme parcele 276/47 last toženke. V nadaljevanju pojasnjuje, čemu naj bi služil del parcele 275/37 (276/37). Če izvedenec izhaja iz kvadratur v pogodbah, bo moral upoštevati tudi nesporno dejstvo, da tako pot, kot del parcele, kjer stoji oziroma je začeta gradnja garaže toženke, predstavlja parcelo št. 275/37 (276/37) last toženke. V nasprotnem pa so se izgubili kvadratni metri, ki ji pripadajo. Toženka uporablja pri označbi parcele št. 275/37 tudi označbo 276/37, saj je izvedenec v svojih skicah delitve z dne 28.10.2013 to zemljišče označil s prvotno parcelo 276/37, v skici z dne 9.4.2014 z oznako 276/37, v skici delitve z dne 20.4.2015 pa s številko 275/37. Katera je pravilna (po mnenju toženke 276/37), iz izvedeniškega mnenja ni mogoče ugotoviti, in na tako nerazumljive (napačne) podatke v mnenju izvedenca sodbe ni moč opreti. Toženka zato pravilnosti odločitve sodišča ne more preveriti. Navaja, da je ves čas opozarjala, da je tožnik K. tako njej (kot njenemu pravnemu predniku) priznaval lastninsko pravico na spornem zemljišču. Sodišče brez obrazložitve verjame tožniku K., da naj bi on uporabljal to zemljišče, čeprav vse listine in drugi dokazi kažejo ravno obratno. Pri odločitvi o stroških postopka naj bi bil uspeh ugotovljen protispisno. Njen uspeh naj bi bil vsaj 75 %. Sodišče bi moralo razčleniti stroške izvedenca, potrebne za pravdo in tiste, ki jih je izvajal zgolj v korist tožnikov za odmero njihovih atrijev in kolesarnic. Prav tako je napačno pobotalo medsebojne zneske stroškov pri toženki in pri intervenientu, saj jima je priznalo le 15 % stroškov.

9. Tožeča stranka je v odgovoru predlagala zavrnitev pritožbe.

10. Stranski intervenient se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje zoper odločitev o stroških v XXXIX. točki izreka in pritožbenemu sodišču predlaga, da odločbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da pravilno odmeri njegove pravdne stroške (s stroškovno posledico), podredno pa, da jo v omenjenem delu razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da so bili stroški priznani in odmerjeni v skladu s priglašenim stroškovnikom in na podlagi Zakona odvetniški tarifi. Vendar pa delež teh stroškov po uspehu (in sicer 25%, kolikor naj bi glede na oceno prvostopenjskega sodišča znašal uspeh tožene stranke) ne znaša 207,25 EUR, temveč 345,41 EUR.

11. Pravdni stranki na pritožbo nista odgovorili.

12. Pritožba tožene stranke zoper sklep z dne 29.8.2013 je utemeljena. Pritožbi tožeče stranke in stranskega intervenienta zoper odločbo z dne 13.7.2015 sta v celoti utemeljeni, pritožba tožene stranke pa je delno utemeljena.

V zvezi s pritožbo tožene stranke zoper sklep z dne 29.8.2013:

13. Izdelava pisnega mnenja kot tudi njegove dopolnitve zaradi pripomb strank predstavlja enoten dokaz(1), kar pomeni, da plačilo dopolnitve izvedenskega mnenja bremeni tisto stranko, ki je postavitev izvedenca predlagala(2). Ker (kot navaja sama v pritožbi) pritožnica ni bila tista, ki je zahtevala (predlagala) postavitev izvedenca, ampak je bila to tožeča stranka, slednjo bremenijo stroški(3) izvedenčevih dopolnitev mnenja(4). V kolikšni meri bo te stroške postopka dolžna v končni fazi (v razmerju do tožeče stranke) nositi toženka, pa bo odvisno od njenega skupnega (ne)uspeha v tej pravdi. Iz tega razloga je bilo potrebno pritožbi tožene stranke zoper sklep z dne 29.8.2013 ugoditi in tega v zadnji točki izreka spremeniti tako, da je dolžna razliko med založenimi sredstvi in odmerjenimi stroški v znesku 2.429,68 EUR v celoti plačati tožeča stranka (3. točka 365. člena ZPP).

14. V skladu s četrtim odstavkom 163. člena ZPP odloči o zahtevi za povrnitev stroškov sodišče v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim. Slednje pomeni, da bo o toženkinih stroških, nastalih z vložitvijo pritožbe zoper sklep z dne 29.8.2013, odločilo sodišče prve stopnje v končni odločbi.

V zvezi s pritožbo tožene stranke zoper odločbo z dne 13.7.2015:

15. V kolikor ne gre za zlorabo procesnih upravičenj(5), so razlogi tožeče stranke za spremembo tožbe (sami za sebe) nerelevantni. Zato je tudi v konkretnem primeru pomembna zgolj okoliščina, da je do spremembe (tožbe) prišlo in da jo je sodišče prve stopnje na podlagi ocene, da je to za dokončno ureditev razmerja med strankami smotrno, dopustilo (prvi odstavek 185. člena ZPP(6)). Za dovolitev spremembe tožbe s strani sodišča (oziroma presojo upravičenosti njene dovolitve) nisi pomembni ne razlogi za spremembo, ne okoliščina, ali je zahtevek (zahtevki) po spremenjeni tožbi utemeljen(7), ampak zgolj smotrnost za dokončno ureditev razmerja. Pritožba tej oceni nasprotuje, a z razlogi, ki jih navaja, v nasprotno ne prepriča(8).

16. Brezpredmetno je pritožničino pojasnjevanje (poudarjanje), da je in v katerem obsegu tožbeni zahtevek pripoznala. Upoštevaje, da je posledica pripoznave izdaja ugodilne sodbe, to samo po sebi izkazuje, da je bila tudi v tem oziru vložitev tožbe (očitno) potrebna. Presplošno in že zato neprepričljivo je nadalje navajanje, da naj bi sodišče prve „prekoračilo“ podani obseg pripoznave oziroma da bi slednje lahko za pripoznan štelo le tisti del zahtevka, katerega je toženka konkretno omejila na območje gradbenega oboda naselja (kot ga je ugotovil izvedenec). Sodišče prve stopnje je v 16. točki obrazložitve izpodbijane odločbe pojasnilo, da naj bi se s strani toženke pripoznani del tožbenega zahtevka nanašal na točke VII – XXXIV izreka izpodbijane odločbe, medtem ko je bilo o lastništvu parcel, ki jih na 4. strani konkretno (torej z označbo njihove številke) omenja pritožba, odločeno v drugih delih izreka (glej točke V, VI, XXXV in XXXVI izreka). Glede na to, da pritožnica (z izjemo parcel št. 276/37 in št. 275/1) sama trdi, da naj bi šlo za stvar reševanja javnih površin in njihovega lastništva med tožniki in intervenientom, tudi ni razviden njen (pravni) interes za izpodbijanje odločitve sprejete glede takšnih parcel. Njenim v tem oziru podanim pritožbenim očitkom (ki so tudi sicer povsem premalo konkretni) tako ni moč slediti.

17. Presplošni so nadalje ugovori zoper delo v postopku angažiranega izvedenca geodetske stroke V. Z. Zakaj slednji toženke na ogled dne 15.6.2012 ni vabil, je v 14. točki obrazložitve izpodbijane odločbe(9) pojasnilo že sodišče prve stopnje. Na drugi strani pritožnica ustrezno konkretno ne pojasni, kakšne (relevantne) pripombe naj bi bile z njene strani podane na delo izvedenca (in na katere naj slednji ne bi odgovoril), ne kako naj bi to vplivalo na pravilnost (zakonitost) izpodbijane odločbe. Ker je, kot je to v prej omenjeni točki obrazložitve poudarilo že sodišče prve stopnje, zato moč govoriti zgolj o nezadovoljstvu (oziroma o splošnem nasprotovanju) stranke z delom izvedenca, obstoj razloga za postavitev drugega izvedenca(10) ni izkazan.

18. Neprepričljivo je tudi pritožbeno nasprotovanje pojasnilom izvedenca Z.(11) (na katere se v 33. točki obrazložitve izpodbijane odločbe sklicuje sodišče prve stopnje), zakaj naj bi del parcele št. 276/37 k. o. X predstavljal zemljišče parcele z razveljavljeno oznako 276/13(12), glede katere je bila pravnemu predniku tožnika K. priznana prednostna pravica (na stavbni parceli). Ker so bile (kot v 25. točki obrazložitve izpodbijane odločbe ugotavlja sodišče prve stopnje) toženkinemu pravnemu predniku s strani občine Ljubljana ... zemljišča odvzeta ne le na podlagi odločbe z dne 8.5.1974 ampak tudi odločbe z dne 16.11.1970,(13) pritožbenemu oporekanju, češ da podlaga za pridobitev pravice pravnega prednika D. K. ne more biti odločba iz leta 1971, ni moč slediti, medtem ko navajanje, kaj naj bi bilo razvidno iz izravnave današnjega stanja nove parcele 272/2 na breme parcele 276/47 last toženke, ni dovolj pojasnjeno. Neizkazano (oziroma v nasprotju z ugotovitvami izvedenca) je na drugi strani pritožničino pojasnjevanje, da naj bi imel njen pravni prednik pravico uporabe na celotnem obsegu parcele 275/37 (276/37)(14). Zakaj za predmetno odločitev ni ključno ne toženkino sklicevanje na K. soglasje za gradnjo garaže, ne njegova postavitev žive meje in sklenitev pogodbe o služnosti, pa je v 34. točki obrazložitve izpodbijane odločbe argumentirano (prepričljivo) pojasnilo že sodišče prve stopnje. Pritožba (zgolj) z nestrinjanjem s K. izpovedbo v razloge, ki jih je podalo sodišče prve stopnje, dvoma ne vzbudi. Poleg tega so bile za presojo lastniških upravičenj na omenjeni nepremičnini bistvenega pomena listine (odločbe) ter ugotovitve v postopku angažiranega izvedenca in ne izpovedbe prič oziroma pravdnih strank.

V zvezi s pritožbo tožeče stranke zoper odločbo z dne 13.7.2015 (obenem pa tudi glede pritožb tožene stranke in stranskega intervenienta zoper stroškovno odločitev):

19. Odločitev, ki jo sodišče o tožbenem zahtevku sprejme in je razvidna iz izreka odločbe, mora biti jasna oziroma razumljiva. Tako mora biti že iz samega izreka razvidno, o kakšnem zahtevku točno je sodišče odločilo in kako. Ta pogoj pa v primeru odločitve, ki jo je sodišče sprejelo v izpodbijani XXXVI. točki izreka izpodbijane odločbe, ni izpolnjen. Izrek se namreč glede vsebine tožbenega zahtevka (v zvezi s parcelama št. 276/17 in 275/1, obe k. o. X) sklicuje na točko I obrazložitve. Ker torej iz samega izreka ni jasno razvidno, o kakšnem tožbenem zahtevku točno je sodišče prve stopnje odločilo (oziroma ta ni jasen/razumljiv), je pritožba (ki je podana zgolj glede parcele št. 275/1 k. o. X) utemeljena že samo iz tega razloga.

20. Ob tem, da se v izreku omenja parcela št. 275/1 k. o. X, pritožba upravičeno opozarja, da se obrazložitev sodišča prve stopnje (glej 26. – 28. točko) nanaša na parcelo št. 275/12 k. o. X(15). Nadalje pritožba podaja tudi obsežen in prepričljiv skup razlogov, ki vzpostavljajo razumen dvom v zaključke sodišča prve stopnje (katere je moč le posredno razbrati iz obrazložitve), da naj bi parcela št. 275/1 (275/12 k. o.) X nastala (zgolj) iz prvotne parcele št. 275 oziroma(16) da omenjena parcela toženkinemu pravnemu predniku ni bila v celoti odvzeta(17).

21. Utemeljeno se tožeča stranka pritožuje tudi zoper odločitev o zavrnitvi zahtevka po odstranitvi betonskih temeljev in ulite betonske plošče iz zemljišča parc. št. 276/37 k. o. X (XXXVII. točka izreka). Sodišče prve stopnje v zvezi s tem v 37. točki obrazložitve navaja, da tožeča stranka glede omenjenega zahtevka (konkretizirano) ni podala nobenih navedb, zaradi česar ga je bilo potrebno kot nesklepčnega zavrniti. V tem oziru velja najprej poudariti, da neobstoj za odločitev potrebnih (konkretnih) trditev pomeni izostanek dela procesnega gradiva, brez katerega o zahtevku ni moč odločiti. O nesklepčnosti pa lahko govorimo takrat, ko trditve so, a ob uporabi materialnega-prava ne vodijo do zaključka o utemeljenosti tožbenega zahtevka(18). Če takšnih trditev dejansko ni, pa se postavlja vprašanje, ali je takšen zahtevek (upoštevaje 180. člen ZPP) sploh določen, kar pomeni, da mora sodišče postopati v skladu s 108. členom ZPP in stranko pozvati k dopolnitvi(19). Vendar pa tožeča stranka v pritožbi navaja, da naj bi takšne potrebne trditve podala v pripravljalni vlogi z dne 15.12.2011. Čeprav takšne vloge v spisu ni moč najti, pa je iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo z dne 22.12.2011 razvidno, da naj bi na njem sodišče toženi stranki vročilo modifikacijo tožbenega zahtevka (torej vlogo) s prilogami in ji dalo 30-dnevni rok za odgovor nanjo. Tožena stranka pa je nato v vlogi z dne 18.1.2012 podala tudi trditve (odgovore), ki se očitno nanašajo prav na omenjeni zahtevek(20). Vse to pa kaže na utemeljenost nasprotovanja tožeče stranke zaključku sodišča prve stopnje, češ da tovrstnih trditev ni podala.

22. Iz omenjenih razlogov je bilo potrebno pritožbi tožeče stranke v celoti ugoditi in izpodbijano odločbo z dne 13.7.2015 razveljaviti v točki XXXVI izreka glede parcele št. 275/1 k. o. X in v točki XXXVII, prav tako pa tudi v odločitvi o stroških (v tem oziru pa posledično(21) ugoditi tudi pritožbi toženke in v celoti pritožbi stranskega intervenienta), in sicer v točkah XXXVIII in XXXIX(22) izreka, ter v tem obsegu zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. člen ZPP). Sicer (torej z izjemo stroškovne odločitve) se(23) pritožba tožene stranke zavrne in se v izpodbijanem a nerazveljavljenem delu odločba sodišča prve stopnje potrdi (353. člen ZPP). V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje v zvezi s parcelo št. 275/1 k. o. X poda ne le jasno/razumljivo (in iz izreka razvidno) odločitev, ampak tudi takšne (in hkrati celostne) razloge. Glede zahtevka na odstranitev betonskih temeljev in ulite betonske plošče objekta iz zemljišča parc. št. 276/37 k. o. X pa naj najprej razišče, ali je tožeča stranka (kot navaja in na kar nakazujejo predhodno omenjene okoliščine) podala pripravljalno vlogo z dne 15.12.2011, v kateri je v tem oziru podala potrebno trditveno podlago. Če je temu tako, naj (tudi) ob njihovem upoštevanju o omenjenem zahtevku ponovno odloči. 23. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi četrtega odstavka 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Glej npr. VSL sklep II Cp 2288/2011, VSC sklep Cpg 406/2013 in VSL sklep II Cp 1069/2015. Op. št. (2): Okoliščine, ki jih v zvezi s svojo odločitvijo izpostavlja sodišče prve stopnje (češ da je toženka predlagala dopolnitve mnenja in da je na naroku postavljala vprašanja), so zato v tem oziru brezpredmetne.

Op. št. (3): Ki jim pritožnica po višini ugovarja preveč splošno.

Op. št. (4): Oziroma ustnega podajanja mnenja.

Op. št. (5): Kar ni razvidno, niti toženka tega (ustrezno) ne zatrjuje.

Op. št. (6): Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.

Op. št. (7): Dokazno „podprt“.

Op. št. (8): In sicer s presplošnim navajanjem o potrebnosti pritegnitve v postopek lastnikov privatnih hiš in zemljišč. Ob tem da po „uradni dolžnosti“ v postopek nikogar ni moč vključiti (in zato sprejeta odločitev napram takemu subjektu načeloma tudi ne more učinkovati), tudi ni razvidno, v čem naj bi bil (pravni) interes toženke za takšno sklicevanje (torej na (zatrjevane) pravice drugih subjektov).

Op. št. (9): Sklicujoč se na izvedenčevo pojasnilo (glej dopolnitev izvedeniškega mnenja z dne 19.11.2012).

Op. št. (10): Enako velja glede predloga po postavitvi izvedenca gradbene stroke.

Op. št. (11): Podanem na naroku dne 23.9.2013 oziroma v dopisu z dne 18.4.2014 s skico z dne 9.4.2014 (l. št. 393 b).

Op. št. (12): Ki naj bi (kot v 32. točki obrazložitve) navaja sodišče prve stopnje nastala tudi iz zemljišč parc. št. 274 in 276/1. Op. št. (13): Na podlagi, katere naj bi bili (kot v 25. točki obrazložitve ugotavlja sodišče prve stopnje) odvzeti prav deli parcel št. 276/1, 274 in 275. Op. št. (14): Pritožba izpostavlja, da izvedenec glede omenjene parcele uporablja oznako 276/37 nato pa v skici delitve z dne 20.4.2015 št. 275/37, a ne uspe prepričljivo pojasniti, zakaj naj bi bilo zgolj iz tega razloga njegovo mnenje (ugotovitve) napačno. Ker sodišče prve stopnje tako v izreku (glej V., XXXV. in XXXVII. točko izreka) kot v obrazložitvi izpodbijane odločbe (glej 33. - 36. točko obrazložitve) dosledno uporablja (zgolj) oznako št. 276/37, pa je neutemeljen tudi očitek o nerazumljivosti sodbe.

Op. št. (15): Zgolj v 28. točki z zapisom 275/12 (275/1) k. o. X ustvarja „povezavo“ med obema parcelama. Kakšna naj bi bila ta „povezava“ točno, pa ne pojasni.

Op. št. (16): S sklicevanjem tudi na v predmetni zadevi izdan sklep tega sodišča I Cp 1271/2011 z dne 13.4.2011 oziroma njegovo obrazložitev.

Op. št. (17): Na teh okoliščinah ter dejstvu, da naj bi se parcela št. 275/12 nahajala izven zazidalnega načrta, sodišče prve stopnje zaključuje (glej 28. točko obrazložitve), da tožbeni zahtevek glede parcele št. 275/12 (275/1) k. o. X ni utemeljen.

Op. št. (18): Glej J. Zobec, Pravdni postopek : zakon s komentarjem (redaktorja Lojze Ude in Aleš Galič), GV Založba in Uradni list RS, 2009, 3. knjiga, str. 128. Op. št. (19): Glej J. Zobec, Pravdni postopek : zakon s komentarjem (redaktorja Lojze Ude in Aleš Galič), GV Založba in Uradni list RS, 2009, 3. knjiga, str. 134. Op. št. (20): Glej tretjo in četrto stran omenjene vloge.

Op. št. (21): Zaradi česar se do njunih (v zvezi s stroškovno odločitvijo) podanih pritožbenih navedb to sodišče ni posebej opredeljevalo.

Op. št. (22): V zvezi s katero pritožba upravičeno poudarja tudi, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo (glej 9. točko obrazložitve), za katero od spornih parcel naj bi izvedenec Z. pojasnil, da je last Mestne občine Ljubljana (zaradi česar je stransko intervencijo dopustilo).

Op. št. (23): Saj pritožbeni razlogi niso utemeljeni, kakor tudi ne razlogi, na katere to sodišče pazi po uradni dolžnost.