Jedro

Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot pomembno pravno vprašanje za izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene upravno sodne prakse Vrhovnega sodišča. Revident s splošnim vprašanjem in vprašanjem, ki se nanaša na vsebini te zadeve, teh zahtev ni izpolnil. Odstranitev nelegalno zgrajenega objekta, ki je zakonsko določena posledica nedopustnega ravnanja zavezanca, sama po sebi ne predstavlja zelo hudih posledic. V skladu z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča mora revident v takih primerih zelo hude posledice izkazati s posebej kvalificiranimi okoliščinami. Teh pa revident ni niti navedel niti izkazal.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo (v nadaljevanju revident) tožbo zoper odločbo Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, Območne enote Celje - Novo mesto, št. 06122-390/2014-12 (24412) z dne 24. 6. 2014. Z navedeno prvostopenjsko odločbo, izdano na podlagi 152. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), je bilo revidentu naloženo, da takoj ustavi gradnjo tam navedenega stanovanjskega objekta na tam navedenem zemljišču in objekt odstrani do 24. 7. 2014 ter na zemljišču vzpostavi prejšnje stanje, sicer se bo začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah ali s prisilitvijo (1., 2. in 4. točka izreka). Za nelegalno gradnjo so bile izrečene prepovedi iz 158. člena ZGO-1, revidentu pa je bilo naloženo, da o odstranitvi objekta obvesti pristojnega inšpektorja (3. in 5. točka izreka). Ugotovljeno je bilo še, da stroški postopka niso bili zaznamovani in da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe (6. in 7. točka izreka). Tožena stranka je z odločbo, št. 0612-255/2014-2-00641130 z dne 23 1. 2015, pritožbo revidenta zoper prvostopenjski akt zavrnila.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je revident vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1). Predlaga, da se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbi ugodi, podrejeno predlaga, da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

5. Revident v okviru 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 uveljavlja dovoljenost revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja. V zvezi s tem navaja dve vprašanji, in sicer: „ali gre v primeru, ko je izdano gradbeno dovoljenje, od katerega pa zgrajeni objekt odstopa, za nelegalno ali za neskladno gradnjo“ in „ali je utemeljena uporaba 153. člena ZGO-1 v primeru, ko investitor za spremembo gradbenega dovoljenja (ali izdajo novega) ni zaprosil v roku enega meseca od prejema odločbe, je pa zanj zaprosil kasneje, še preden je inšpektor odredil odstranitev objekta“.

6. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot pomembno pravno vprašanje za izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene upravno sodne prakse Vrhovnega sodišča (npr. sklepi X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010). Revident tem zahtevam ni zadostil. 7. Odgovor na njegovo prvo vprašanje je odvisen od konkretnih dejanskih okoliščin, ki jih revident v vprašanje ni vključil. Zato njegovo splošno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje, zaradi katerega bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo. Hkrati mu je treba pojasniti, da se po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča šteje, da gre za nelegalno gradnjo tudi v primerih, kadar je gradbeno dovoljenje sicer izdano, zgrajen pa je drugačen oziroma drug objekt (npr. odločbe Vrhovnega sodišča I Up 1220/2002, X Ips 706/2004, X Ips 1102/2006, X Ips 1605(2006, X Ips 212/2014 in X Ips 199/2014).

8. Revidentovo drugo vprašanje pa se ne nanaša na vsebino te zadeve oziroma za pravilno in zakonito odločitev v tej zadevi ni pravno pomembno. V tej zadevi je inšpekcijski ukrep izrečen na podlagi 152. člena ZGO-1, to je zaradi nelegalne gradnje. Zato vprašanje, ki se nanaša na inšpekcijski ukrep zaradi neskladne gradnje po 153. členu ZGO-1, v tej zadevi ni pravno pomembno za pravilno in zakonito odločitev.

9. Revident tudi ni izkazal zelo hudih posledic izpodbijanega akta, ki je pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 10. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 212/2008, X Ips 85/2009 in X Ips 148/2010) mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.

11. Revident je v zvezi s tem navedel, da bi imela rušitev objekta zanj zelo hude posledice, ker se vodi postopek za izdajo gradbenega dovoljenja. Navedel je še, da bi mu nastala tudi velika premoženjska škoda, saj je v objekt vložil veliko dela in finančna sredstva.

12. Po presoji Vrhovnega sodišča te navedbe za izkazanost zelo hudih posledic ne zadoščajo. Odstranitev nelegalno zgrajenega objekta, ki je zakonsko določena posledica nedopustnega ravnanja zavezanca, sama po sebi ne predstavlja zelo hudih posledic. V skladu z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča mora revident v takih primerih zelo hude posledice izkazati s posebej kvalificiranimi okoliščinami.(1) Teh pa revident ni niti navedel niti izkazal. 13. Ker uveljavljani pogoji za dovoljenost revizije niso izkazani, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

14. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

(1) Glej odločbe Vrhovnega sodišča, kot npr: X Ips 225/2009, X Ips 407/2009, X Ips 375/2010, X Ips 387/2010 in X Ips 508/2010, X ips 132/2013, X Ips 212/2014 in druge.