Jedro

Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženca zavezalo, da mora tožnici plačati 4.951,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 9. 2012 dalje. Prisojena glavnica predstavlja uporabnino za stanovanje, ki je skupno premoženje pravdnih strank po enakih deležih in ga je toženec po tožničini odselitvi uporabljal v celoti. Ugotovilo je, da so bile razmere med pravdnima strankam že dalj časa pred tožničino odselitvijo nevzdržne, da je toženec prekomerno užival alkoholne pijače, da je bil do tožnice nasilen (jo pretepal in telesno poškodoval) in da je imel drugo žensko, da pa jo je na dan, ko se je iz stanovanja odselila, toženec spodil od doma; v roku tedna dni po tožničini odselitvi je toženec zamenjal ključavnico. Sodišče je pojasnilo še, da dejstvo, da naj bi toženec tožnico vabil nazaj, ne pomeni, da bi s tem odpadli razlogi, zaradi katerih se je odselila - psihično in fizično nasilje. Toženčeva korist je bila v tem, da je po tožničini odselitvi brezplačno uporabljal njen delež stanovanja, tožnica pa je bila za to prikrajšana. Uporabnino je odmerilo v višini najemnine za primerljivo stanovanje.

2. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in obsodilno sodbo prvostopenjskega sodišča potrdilo. Sprejelo je dejanske ugotovitve, da se je tožnica iz skupnega stanovanja izselila 5. 7. 1996 po tem, ko je bivanje v njem zaradi fizičnega in psihičnega nasilja toženca postalo nevzdržno; v obdobju po letu 1990 je toženec tožnico večkrat pretepel, jo zmerjal in jo nagnal od doma. Ker nevzdržnih razmer ni mogla več prenašati, se je izselila. Na podlagi navedenega je presodilo, da tožničina izselitev iz stanovanja ni bila prostovoljna, pač pa pogojena s psihičnim in fizičnim nasiljem toženca in da je tožnica zato upravičena od toženca zahtevati plačilo koristi, za katero je bila zaradi nemožnosti souporabe stanovanja prikrajšana. Prikrajšana je bila neupravičeno, ker v stanovanju ni mogla živeti (to ji je bilo onemogočeno s strani toženca).

3. Toženec je vložil predlog za dopustitev revizije zoper sodbo pritožbenega sodišča, in sicer glede pravnih vprašanj: - ali se lahko šteje, da je podana odsotnost privolitve prikrajšanca (tožnice) v prikrajšanje kot enega izmed pogojev za zahtevek za plačilo uporabnine za stanovanje, čeprav prikrajšanec ni posredoval (domnevno) obogateni osebi (tožencu) niti ustne niti pisne zahteve za souporabo stanovanja z opozorilom, da bo sicer zahteval plačilo uporabnine; - ali poziv (domnevno) neupravičeno obogatenega (toženca) domnevno neupravičeno prikrajšanemu (tožnici), naj souporablja solastno stvar, predstavlja izključitev pravice do zahtevka za plačilo uporabnine in - ali je toženec pasivno legitimiran za zahtevek za plačilo uporabnine, čeprav sam stanovanja ni uporabljal. 4. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče skladno z določbo drugega odstavka 367.c člena istega zakona predlog zavrnilo.