Jedro

Ukrepi, ki jih država izvaja v okviru sistema zdravstvene in socialne skrbi na področju duševnega zdravja po ZDZdr, pomenijo poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine, zaradi česar je pri odločanju o tem treba ustavnoskladno strogo in restriktivno upoštevati zakonske pogoje.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Nasprotni udeleženki se priznajo stroški revizijskega postopka v višini 199,91 EUR, ki se krijejo iz sredstev sodišča.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se nasprotno udeleženko sprejme na zdravljenje v nadzorovano obravnavo za obdobje šestih mesecev, to je od 27. 10. 2016 do 27. 4. 2017 (I. točka izreka); da se za koordinatorke nadzorovane obravnave določijo A. A., B. B. in C. C., vse zaposlene v Univerzitetnem kliničnem centru (v nadaljevanju UKC) Maribor, ki imajo vsa pooblastila iz 87. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) (II. točka izreka); da koordinatorke nadzorovane obravnave lahko od zdravljene osebe zahtevajo, da prebiva v določenem kraju oziroma da jim kot koordinatorkam zagotovi dostop do prostorov, kjer biva (III. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo nasprotne udeleženke in izpodbijani sklep potrdilo.

3. Zoper ta sklep nasprotna udeleženka (po pooblaščenki) vlaga (dovoljeno)1 revizijo, v kateri uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava ter predlaga, da Vrhovno sodišče sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavi ter predlog zavrne, podredno pa, da po razveljavitvi obeh sklepov zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Meni, da za nadzorovano obravnavo niso podani pogoji in da zdravljenja ne potrebuje, ker jo zdravila zastrupljajo, hkrati pa se počuti povsem normalno brez njihovega jemanja. Ne ogroža nikogar, brat in sorodniki jo neupravičeno blatijo in žalijo; ne povzroča hude premoženjske škode nikomur in ni suicidalna. Je izobražena, dovolj stara in zmožna poskrbeti sama zase. Ukrep nadzorovane obravnave pomeni poseg v pravico do varstva duševne integritete (35. člen Ustave RS) in pravico do prostovoljnega zdravljenja (tretji odstavek 51. člena Ustave RS), ki zagotavlja tudi pravico do odklonitve zdravljenja. Omejitev te pravice je dopustna le ob strogem in restriktivnem upoštevanju zakonskih pogojev ZDZdr. Iz zdravstvene dokumentacije je res razvidno, da se revidentka že dalj časa zdravi zaradi paranoidne shizofrenije in da je bila od leta 2014 štirikrat hospitalizirana, tudi brez privolitve, vendar kljub temu niso podani pogoji za sprejem v nadzorovano obravnavo. Nasprotna udeleženka ima uvid v svojo bolezen in se je pripravljena zdraviti, vendar bi bila rada samostojna in aktivna brez nadzorovane obravnave, ki jo občuti kot nepotrebno prisilo in nadzor ter vdor v njen dom. Zaradi izvajanja terapije se je zredila, zdravila jo uničujejo in ji škodijo, zdravniki pa nočejo prisluhniti njeni želji po zmanjšanju ali zamenjavi zdravil. Pogoji iz 80. člena ZDZdr za zdravljenje osebe v nadzorovani obravnavi torej niso izpolnjeni. Ti pogoji se morajo presojati v vsakem primeru posebej, saj enotne obravnave zaradi specifičnosti in raznolikosti posameznih pojmov, znakov in pojavnih oblik tako ogrožanja, ogroženih vrednot kot bolezenskega stanja ni mogoče oblikovati. Glede na številna varovalna določila se morajo ti pogoji presojati restriktivno s strani tako psihiatrične stroke kot sodišča, kar po mnenju revidentke v konkretnem primeru ni bilo storjeno z zadostno mero kritičnosti.

4. Nasprotna udeleženka je vložila tudi laično dopolnitev revizije, v kateri poudarja, da se čuti zdravo, zaradi česar jemanje predpisanih ji zdravil, po katerih se slabo počuti, ocenjuje za nepotrebno. Predlaga razveljavitev sklepov sodišč druge in prve stopnje.

5. Revizija z dopolnitvijo je bila vročena predlagatelju, ki je pojasnil, da ne razpolaga s pravnim znanjem, da bi nanjo odgovoril. 6. Revizija ni utemeljena.

7. Poudariti je treba, da je revizijska kontrola Vrhovnega sodišča zaradi prepovedi izpodbijanja dejanskih ugotovitev sodišč nižjih stopenj vezana na pred njima ugotovljeno dejansko stanje (primerjaj tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP, in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr). Sodišči prve in druge stopnje sta tako neizpodbojno ugotovili: - da ima nasprotna udeleženka hudo in ponavljajočo se duševno motnjo (trpi namreč za kronično potekajočim shizofrenim procesom z blodnjavo simptomatiko, vezano v sistem); - da se je nasprotna udeleženka že zdravila v psihiatrični bolnišnici brez privolitve (na podlagi sklepov Okrajnega sodišča v Mariboru Pr 17/2014 z dne 12. 3. 2014 in Pr 100/2016 z dne 27. 7. 2016); - da je nasprotna udeleženka že ogrožala svoje življenje in huje ogrožala svoje zdravje s tem, ko je zaradi bolezenske nekritičnosti opustila predpisana ji zdravila, kar je vodilo v poslabšanje bolezni ter izrazito vznemirjenost in prestrašenost kot posledici stanja ogroženosti s strani drugih (zdravstvenega osebja, sorodnikov); vse to je bilo posledica duševne motnje, opisane v prvi alineji, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in ni sposobna obvladovati svojega ravnanja (nasprotna udeleženka prihaja v konflikte z ljudmi, ki jih je vključila v svoj blodnjavi sistem); - da se nasprotna udeleženka kljub bolezenski nekritičnosti in odklonilnosti do predpisanih ji zdravil ob pomoči koordinatork nadzorovane obravnave po njenem vnaprej pripravljenem načrtu lahko ustrezno in uspešno zdravi v domačem okolju (nasprotna udeleženka razume, kaj se od nje v nadzorovani obravnavi pričakuje, in je izrazila pripravljenost za sodelovanje v njej).

8. Drži, da ukrepi, ki jih država izvaja v okviru sistema zdravstvene in socialno varstvene skrbi na področju duševnega zdravja po ZDZdr, pomenijo poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine, zaradi česar je pri odločanju o tem potrebno ustavnoskladno strogo in restriktivno upoštevati zakonske pogoje, ki so za izrek ukrepa navedeni v matičnem zakonu. Zakonski pogoji, ki v primeru, če so izpolnjeni prav vsi, dopuščajo zdravljenje osebe v nadzorovani obravnavi, so opredeljeni v drugem odstavku 80. člena ZDZdr. Ob ugotovitvah, povzetih v prejšnji točki obrazložitve, ne more biti dvoma, da v konkretnem primeru tudi so, zato je izpodbijana odločitev materialnopravno pravilna. Pripomniti velja, da revidentka pravnomočne presoje o izpolnjenosti pogojev za dopustnost zdravljenja osebe v nadzorovani obravnavi konkretizirano niti ne izpodbija.

9. Uveljavljani revizijski razlogi niso podani, zato je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr revizijo zavrnilo.

10. Odločitev o revizijskih stroških temelji na tretjem odstavku 51. člena ZDZdr. Če sodišče predlogu za sprejem ugodi, se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča (razen stroškov morebitnega pooblaščenca predlagatelja, ki jih krije predlagatelj).2 Vrhovno sodišče je stroške pooblaščenke nasprotne udeleženke v skladu z odvetniško tarifo odmerilo v višini 199,91 EUR.

1 Primerjaj četrti odstavek 50. člena ZDZdr. 2 Primerjaj tudi sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 429/2011 z dne 19. 1. 2012.