Jedro

Tožnica je revizijo v socialnem sporu vložila po pooblaščencu, ki ni odvetnik. Reviziji je pooblaščenec priložil le potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu, ne pa tudi dokazila, da je predstavnik sindikata, pri katerem je zaposlen za zastopanje svojih članov. Ker je revizija vložena po pooblaščencu, ki ne izpolnjuje zakonskih pogojev po prvem odstavku 65. členu ZDSS-1, jo je sodišče v skladu z 377. členom ZPP kot nedovoljeno zavrglo.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnici je bila z odločbo tožene stranke št. 1 2 2013616 1 z dne 28. 6. 2000 priznana pravica do starostne pokojnine v višini 148.382,83 SIT na mesec od 17. 7. 2000 dalje. Pritožbo tožnice, da pri izračunu starostne pokojnine niso bile upoštevane vse plače za leto 1992, je tožena stranka dne 20. 11. 2000 zavrnila. Tožnica zoper to odločbo ni zahtevala sodnega varstva, je pa 30. 12. 2008 in 15. 7. 2010 zahtevala novo odmero starostne pokojnine z enako obrazložitvijo kot v pritožbi zoper odločbo o odmeri starostne pokojnine (da pri izračunu starostne pokojnine niso bile upoštevane vse plače za leto 1992). Tožena stranka je obe zahtevi zavrgla.

2. Predmet spora v tej zadevi sta odločbi tožene stranke, št. 2013616 z dne 22. 9. 2010, s katero je zavrgla zadnjo zahtevo tožnice po novi odmeri starostne pokojnine, in št. 2013616 z dne 26. 10. 2010, s katero je bila pritožba tožnice zoper zavrženje zahteve zavrnjena. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se ti odločbi odpravita. Ugotovilo je, da tožnica zoper odločbo z dne 20. 11. 2000, s katero ji je bila dokončno odmerjena pravica do starostne pokojnine (in dokončno odločeno, da se plače iz naslova obveznic v letu 1992 ne štejejo v pokojninsko osnovo), ni zahtevala sodnega varstva. Ker je ta odločba postala pravnomočna, ponovna odmera pokojnine ni možna. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1) v 180. členu predvideva ponovno odmero le v primeru naknadno pridobljene pokojninske dobe zaradi ponovnega vstopa v zavarovanje. Ko se določeno obdobje pokojninske dobe, dopolnjene pred uveljavitvijo pravice do pokojnine, ugotovi naknadno, ponovna odmera ni predvidena, ampak je v 181. členu ZPIZ-1 določeno le odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine.

3. Sodišče druge stopnje se je strinjalo s pravnimi zaključki sodišča prve stopnje, zato je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je od tožene stranke zahtevala novo odmero starostne pokojnine, ker ta ni upoštevala vseh dohodkov, ki jih je prejela leta 1992 od delodajalca in za katere so biti odmerjeni ter plačani vsi prispevki. Kot v pritožbi navaja, da je napačno stališče, da je bilo o vštevanju prispevkov v pokojninsko dobo že odločeno. Tožena stranka je ob upokojitvi tožnice v letu 2000 pokojnino odmerila na podlagi podatkov iz matične evidence, iz katere pa so bili sporni zneski izločeni že pred uvedbo samega postopka odmere (to je naredil tožničin delodajalec na zahtevo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje). Iz te odločbe ni razvidno, da tožena stranka kakšnega dela prejemkov ni priznala, saj to ni bilo navedeno ne v izreku in ne v obrazložitvi. Po izdaji odločbe o odmeri pokojnine in opravljeni reviziji podatkov v letu 2008 in 2009 pa so se v obrazec M-4/M-8 vnesli podatki o plačah, izplačanih iz naslova obveznic. Kljub temu pa tožena stranka ni izdala naknadne odločbe o novi ali dopolnjeni pokojnini, čeprav bi to morala storiti po uradni dolžnosti. Tožnica je utemeljeno pričakovala, da se bodo plačani prispevki odrazili v višini pokojnine. Pravica do pokojnine je po 50. členu Ustave RS človekova pravica, ki jo varuje tudi Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP), zato ne drži, da zahtevek nima podlage v zakonu. Pravico je mogoče izključiti le, če zakon to izrecno določa, tega pa ZPIZ-1 ne ureja. Zahtevek tudi ni zastaral, ker človekove pravice ne morejo zastarati. Tožena stranka je kršila načelo enakosti, saj je v drugih podobnih primerih zahtevkom upokojencev po novi odmeri starostne pokojnine ugodila. Prav tako je posegla v pridobljene pravice, ko ni upoštevala ustavne odločbe U-I-392-98 z dne 10. 7. 2002. Tožnica meni, da ni mogoče upoštevati stališča, da gre pri napačni odmeri za nezakonito odločbo, ki jo je mogoče odpraviti le v okviru pravnih sredstev.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Stranka lahko na podlagi tretjega odstavka 86. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1) opravlja pravdna dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Izjema velja za stranko, ki ima sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP). Dodatna izjema je predpisana tudi za postopek v individualnih delovnih sporih (35. člen ZDSS-1) in socialnih sporih (prvi odstavek 65. členu ZDSS-1), kjer lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja tudi po pooblaščencu, ki je predstavnik sindikata oziroma združenja delodajalcev, ki ga ta zaposli za zastopanje svojih članov, in je opravil pravniški državni izpit. 7. Tožnica je revizijo v socialnem sporu vložila po pooblaščencu, ki ni odvetnik. Reviziji je pooblaščenec priložil le potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu, ne pa tudi dokazila, da je predstavnik sindikata, pri katerem je zaposlen za zastopanje svojih članov (enako odločbe VIII Ips 159/2006 z dne 12. 9. 2006, VIII Ips 473/2008 z dne 7. 4. 2010, VIII Ips 478/2009 z dne 25. 1. 2010 in VIII Ips 79/2010 z dne 20. 4. 2010).

8. Ker je revizija vložena po pooblaščencu, ki ne izpolnjuje zakonskih pogojev po prvem odstavku 65. členu ZDSS-1, jo je sodišče v skladu z 377. členom ZPP kot nedovoljeno zavrglo.