Jedro

Trditveno in dokazno breme za izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.

Revidentkino vprašanje je zastavljeno zelo splošno, nenatančno in nekonkretno.

Revidentka se sklicuje na odstop od sodne prakse sodišča prve stopnje in od sodbe Vrhovnega sodišča, pri tem pa ne izpostavi (pomembnega pravnega) vprašanja, glede katerega naj bi prišlo do odstopa, poleg tega ne opravi primerjave pravnih in dejanskih okoliščin zadev, na katere se sklicuje.

Revidentka s sklicevanjem na morebitno pridobitev premoženja v drugem (denacionalizacijskem) postopku ni izkazala zelo hudih posledic izpodbijane odločitve.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo Upravne enotne Šmarje pri Jelšah, št. 213-2/2015-12 z dne 11. 3 2015, s katero je bilo 1. ugotovljeno, da se B. C. /.../ po predpisih o državljanstvu, ki so na območju Republike Slovenije veljali od 28. 8. 1945 do njene smrti, ni štela za državljanko Socialistične republike Slovenije in 2. odločeno, da v postopku niso nastali posebni stroški. Tožnica je zoper odločbo vložila pritožbo, ki je bila zavrnjena z odločbo Ministrstva za notranje zadeve, št. 213-425/2015/2 (1323-04) z dne 25. 5. 2015. 2. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnica (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo, katere dovoljenost utemeljuje smiselno po 2. in 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Priglaša tudi stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Na kakšen način mora biti pomembno pravno vprašanje izpostavljeno in kakšne so zahteve za to, da se upošteva kot izpolnjevanje omenjenega pogoja, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča.1 Med drugim mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Poleg tega mora biti odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, kot določa prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja v upravnem sporu.

6. Revidentka navaja, da gre v obravnavanem primeru za pomembno pravno vprašanje glede pravilne in popolne ugotovitve državljanstva pokojne B. C. v relevantnem obdobju, saj bi po njej revidentka lahko in morala vstopiti v denacionalizacijski postopek po pokojnem L. B. 7. Revidentkino vprašanje je zastavljeno zelo splošno, nenatančno in nekonkretno. Poleg tega ni izkazano, zakaj je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (in ne le za obravnavani primer), zato glede na ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča ni izpolnjen standard pomembnega pravnega vprašanja iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Enako je Vrhovno sodišče odločilo v bistveno podobni zadevi X Ips 216/2009 z dne 9. 7. 2009 (kjer je bilo v okviru dovoljenosti revizije izpostavljeno vprašanje "državljanstva zatrjevane upravičenke ter vprašanje izgube tega državljanstva").

8. V nadaljevanju revizije se revidentka sklicuje na odstop od sodne prakse sodišča prve stopnje in od sodbe Vrhovnega sodišča X Ips 638/2007 z dne 24. 9. 2009, pri tem pa ne izpostavi (pomembnega pravnega) vprašanja, glede katerega naj bi prišlo do odstopa, poleg tega ne opravi primerjave pravnih in dejanskih okoliščin zadev, na katere se sklicuje, kot se to od nje glede na ustaljeno sodno prakso v zvezi z dovoljenostjo revizije zahteva.

9. Glede na navedeno revidentka ni izkazala dovoljenosti revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 10. Revidentka z navedbo, da ji je z izpodbijano sodbo nastala velika premoženjska škoda v vrednosti 3/30 denacionaliziranega premoženja oziroma določene odškodnine po presoji Vrhovnega sodišča smiselno uveljavlja dovoljenost revizije tudi na podlagi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

11. Upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča v zvezi s tem vprašanjem je jasna in izhaja na primer iz sklepa X Ips 72/2007 z dne 9. 7. 2009. Revizijske navedbe, ki se nanašajo na hude posledice, ki bi revidentki lahko nastale v drugem postopku, to je v denacionalizacijskem postopku, ne pa v postopku ugotovitve državljanstva, niso zelo hude posledice izpodbijane odločitve, potrebne za utemeljitev dovoljenosti revizije v zvezi s to odločitvijo. Tega ne more vzpostaviti niti zatrjevanje povezanosti konkretnega upravnega spora z denacionalizacijskim zahtevkom, zlasti ob upoštevanju, da gre pri denacionalizacijskih zahtevkih le za pričakovanje morebitne pridobitve nekega novega premoženja. V obravnavanem primeru bi revidentka morala navesti in izkazati, katere konkretne posledice so zanjo nastale zaradi zavrnitve tožbe v zvezi s postopkom ugotovitve njenega državljanstva, česar pa ni storila.

12. Ker revidentka zelo hudih posledic izpodbijane odločitve ni izkazala, revizija niti po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

K II. točki izreka:

13. Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Sklepi Vrhovnega sodišča X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 423/2012 z dne 29. 11. 2012, X Ips 302/2013 z dne 13. 2. 2014 in drugi.