Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pritožbeno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da je bilo priposestvovanje v času od uveljavitve Zakona o denacionalizaciji, za nepremičnine, za katere je obstajala dolžnost vrnitve, mogoče.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pritožbeno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da je bilo priposestvovanje v času od uveljavitve Zakona o denacionalizaciji, za nepremičnine, za katere je obstajala dolžnost vrnitve, mogoče.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik lastnik parc. št. 342/8 k. o. V. (ki je nastala s parcelacijo parc. št. 342/1 k. o. V.). Zavrnilo je zahtevek po nasprotni tožbi, da je tožnik dolžan navedeno nepremičnino izročiti v posest prvi toženki.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo prve toženke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je prva toženka vložila predlog za dopustitev revizije zaradi procesne kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in glede pravilnosti materialnopravnega stališča, da je bilo priposestvovanje v času od uveljavitve Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) za nepremičnine, za katere je obstajala dolžnost vrnitve, mogoče. Glede procesne kršitve navaja, da obstoji nasprotje med razlogi izpodbijane sodbe. Sodišče namreč zaključuje, da je prva toženka lastninsko pravico na zadevnem zemljišču pridobila s pravnomočnostjo denacionalizacijskih odločb, vendar pa, ker je istočasno in neodvisno od te pridobitve s strani prve toženka na strani tožnika še tekla priposestvovalna doba, ki naj bi se iztekla šele po pridobitvi lastninske pravice s strani prve toženke, je tožnik postal lastnik. Takšen zaključek je v nasprotju z ugotovitvami sodišča, da je priposestvovalna doba že iztekla v letu 2007, kar je pred izdajo denacionalizacijske odločbe. Glede materialnopravnega vprašanja predlagateljica izpostavlja, da je sodna praksa višjih sodišč neenotna. Izpostavlja sodbo in sklep Višjega sodišča v Mariboru I Cp 1600/2011 in sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 3961/2010. Predlagateljica opozarja tudi na pomen spornega materialnopravnega vprašanja in navaja razloge, zakaj je po njenem mnenju stališče sodišč zmotno. Pri tem kot glavni argument navaja (opirajoč se tudi na odločbo Ustavnega sodišča U-I-123/95), da je zakonodajalec z določbo 88. člena ZDen zadevne nepremičnine izvzel iz pravnega prometa. V skladu s prvim odstavkom 44. člena Stvarnopravnega zakonika pa na stvareh, ki so izvzete iz pravnega prometa ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem.

4. Predlog je utemeljen v obsegu, kot izhaja iz izreka sklepa.

5. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP izpolnjeni glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa. Zato je revizijo na podlagi 367.c člena ZPP v tem delu dovolilo.