Jedro

Pravilno je stališče sodišča druge stopnje, da bi center za socialno delo o upravičenosti do otroškega dodatka moral odločiti s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe, to je s 1. 10. 2012 in ne s 1. 9. 2012, kot je odločil. Izpodbijane odločbe se nanašajo le na pravico do otroškega dodatka, ta pravica ni odvisna od tega, ali otrok obiskuje vrtec ali osnovno šolo, zato so neupoštevne revizijske navedbe o tem, da je bil otrok septembra 2012 v šoli in ne v vrtcu.

Odločitev je bila izdana na podlagi prvega odstavka 42b. člena ZUPJS, ki določa, da center za socialno delo o dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na spremembo odločbe, za katere je izvedel po uradni dolžnosti ali pa na način in v roku iz drugega odstavka 42. člena ZUPJS, odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z odločbo z dne 17. 10. 2012 je Center za socialno delo A. s 1. 9. 2012 odpravil prej izdano odločbo istega organa o upravičenosti do otroškega dodatka, odločil da tožnik od 1. 9. 2012 ni upravičen do otroškega dodatka in mu naložil, da vrne neupravičeno prejeti znesek za september 2012. Tožena stranka je z odločbo z dne 18. 10. 2013 zavrnila tožnikovo pritožbo.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za odpravo odločb z dne 17. 10. 2012 in 18. 10. 2013 in za izplačilo otroških dodatkov za mesece oktober, november in december 2012 ter vrnitev zneska otroškega dodatka za september 2012. Zavrnilo je tudi podredni zahtevek za odpravo izpodbijanih odločb in vrnitev zadeve toženi stranki v ponovno odločanje ter povrnitev otroškega dodatka za september. Odločitev je sprejelo na podlagi ugotovitve, da je sprememba, zaradi katere je tožena stranka morala ponovno izračunati pravice iz javnih sredstev nastala 31. 8. 2012, ko je tožnikov otrok prenehal obiskovati vrtec. Tožena stranka je zato o otroškem dodatku in znižanem plačilu vrtca za drugega otroka pravilno odločila s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je odpravilo drugostopenjsko odločbo tožene stranke z dne 18. 10. 2013, odločbo Centra za socialno delo A. z dne 17. 10. 2012 pa je delno spremenilo tako, da je v prvem in drugem odstavku datum 1. 9. 2012 nadomestilo z datumom 1. 10. 2012 in, da je odpravilo tretji odstavek. Postavilo se je na stališče, da je do spremembe vzgojno-izobraževalnega zavoda, ki ga je obiskoval tožnikov otrok B. B., prišlo 1. 9. 2012. Otrok je bil 31. 8. 2012 še v vrtcu, šele naslednjega dne pa je pričel obiskovati 1. razred osnovne šole. O teh dejstvih je bil Center za socialno delo v skladu prvim odstavkom 42b. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS, Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami) dolžan na novo odločiti s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe, to je s 1. 10. 2012. 4. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sprememba, zaradi katere je bilo potrebno na novo odločiti o pravicah nastala 31. 8. 2012, saj se je takrat iztekel vpis v vrtec, dne 1. 9. 2012 pa je bil tožnikov otrok vpisan v šolo. V septembru 2012 tožnik tako ne more biti upravičen do znižanega plačila vrtca za tega otroka, saj je takrat že obiskoval šolo in v vrtec ni bil več vpisan. Takšna razlaga v konkretnem primeru predstavlja nedovoljeno širjenje obsega pravic, ki ga zakon ne priznava. V skladu z ZUPJS se mora kot dan spremembe za vse pravice določiti isti datum. Tako se lahko pravica do subvencije malice, kot tudi subvencija kosila in prevoza prizna upravičencem za celotno šolsko obdobje, to je od 1. 9., in ne šele od 1. 10. Zmotno je stališče, da okoliščina, da je prvostopenjski organ tožene stranke 17. 10. 2015 odločil, da se tožniku za obdobje od 1. 9. 2012 do 31. 12. 2012 za drugega otroka določi plačilo za program vrtca v višini 53 % cene programa, nima nobenega vpliva na konkretno zadevo. Tožena stranka je ravno zaradi spremembe, do katere je prišlo 31. 8. 2012 morala na novo odločiti o pravici do subvencije vrtca za drugega otroka, sicer bi bil tožnik za drugega otroka še ves september 2012 oproščen plačila vrtca.

5. Tožnik je na revizijo sicer odgovoril, vendar odgovora Vrhovno sodišče ni upoštevalo, saj v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka lahko opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Ta določba ne velja, če ima stranka opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP), vendar pa kaj takšnega za tožnika ni izkazano.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

8. Odločba Centra za socialno delo A., s katero je bila s 1. 9. 2012 razveljavljena odločba istega organa o upravičenosti tožnika do otroškega dodatka in s katero je bilo hkrati odločeno, da tožnik od 1. 9. 2012 ni upravičen do otroškega dodatka ter, da je dolžan vrniti neupravičeno pridobljena sredstva za september 2012, je bila izdana po uradni dolžnosti, potem, ko je tožnik center obvestil o spremembi vzgojno izobraževalne ustanove, ki jo je obiskoval njegov sin. Odločitev je bila izdana na podlagi prvega odstavka 42b. člena ZUPJS, ki določa, da center za socialno delo o dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na spremembo odločbe, za katere je izvedel po uradni dolžnosti ali pa na način in v roku iz drugega odstavka 42. člena ZUPJS, odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe.

9. Tožnik je Center za socialno delo v roku obvestil o spremembi vzgojno-izobraževalnega zavoda, ki ga je obiskoval njegov sin. Sama sprememba ni bila razlog, da je tožnik izgubil pravico do otroškega dodatka, bila pa je povod, da je center za socialno delo sploh preverjal tožnikovo upravičenost do otroškega dodatka. Tožnik do otroškega dodatka ni bil več upravičen, ker je povprečni mesečni dohodek na družinskega člana presegel zgornjo mejo dohodkovnega razreda, ki je določena v 22. členu ZUPJS. Center za socialno delo o pravici do otroškega dodatka ni odločal glede na datum, ko je prišlo do spremembe pri preseganju povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana, temveč glede na datum, ko je prišlo do spremembe vzgojno-izobraževalnega zavoda.

10. Sodišče druge stopnje pravilno ugotavlja, da je do spremembe prišlo s 1. 9. 2012, saj je bil otrok 31. 8. 2012 še v vrtcu, sprememba vzgojno izobraževalne ustanove pa se je zgodila 1. 9. 2012, ko je bil otrok prvi dan vpisan v šolo. Zato je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da bi center za socialno delo o upravičenosti do otroškega dodatka moral odločiti s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe, to je s 1. 10. 2012 in ne s 1. 9. 2012, kot je odločil. Izpodbijane odločbe se nanašajo le na pravico do otroškega dodatka, ta pravica ni odvisna od tega, ali otrok obiskuje vrtec ali osnovno šolo, zato so neupoštevne revizijske navedbe o tem, da je bil otrok septembra 2012 v šoli in ne v vrtcu.

11. Predmet tega spora je pravica do otroškega dodatka, zato ni pomembno kako je bilo odločeno o drugih tožnikovih pravicah iz javnih sredstev.

12. Glede na vse navedeno je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ob upoštevanju določbe prvega odstavka 42b. člena ZUPJS odločbo prvostopenjskega organa spremenilo tako, da je prej izdano odločbo Centra za socialno delo, s katero je bila tožniku priznana upravičenost do otroškega dodatka razveljavilo s 1. 10. 2012 (in ne s 1. 9. 2012, kot je odločil prvostopenjski organ); da je ugotovilo, da tožnik do otroškega dodatka ni upravičen od 1. 10. 2012 (in ne od 1. 9. 2012); da je odpravilo odločbo v delu, s katerim je bilo tožniku naloženo, da vrne prejeta sredstva iz naslova otroškega dodatka za september 2012 v znesku 91.37 EUR in da je odpravilo odločbo drugostopenjskega organa, ki je zavrnil pritožbo tožnika zoper izpodbijani del prvostopenjske odločbe. Upoštevalo je, da bi center za socialno delo o spremembah moral odločiti s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe, to je s 1. 10. 2012. 13. Vrhovno sodišče ugotavlja, da z revizijo uveljavljeni razlogi niso podani, zato je na podlagi 378. člena ZPP revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.