Jedro

Podana je sprememba tožbenega predloga in s tem sprememba tožbe, če je tožnik v teku postoka umaknil tožbeni zahtevek za plačilo pogodbenih obresti in zahteval plačilo zakonitih zamudnih obresti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem zavrnilnem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje delno ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku in je naložilo tožencu, da je dolžan plačati tožniku znesek 151.981,13 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 8.1.1999 dalje do plačila, medtem ko je višji tožbeni zahtevek tožnika zavrnilo, hkrati pa tudi odločilo, da je tožnik dolžan povrniti tožencu njegove pravdne stroške v znesku 218.453,00 SIT v 15-tih dneh in pod izvršbo. Zoper sodbo se je pritožil tožnik. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne "ugotovitve" materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, naj sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi poudarja, da je povsem nepomembno, da je tožnik v teku pravde spremenil tožbeni zahtevek in je namesto 5 % mesečnih obresti uveljavljal le zamudne obresti, kajti tožnik je zgolj skrčil svoj že postavljeni denarni zahtevek za plačilo obresti, saj je zahteval bistveno manj, torej le zakonite zamudne obresti. Ne gre torej za drug ali nov tožbeni zahtevek za katerega bi bilo moč uveljavljati zastaranje, kot to napačno tolmači sodišče prve stopnje. V odgovoru na pritožbo tožnika toženec vztraja pri svojem stališču, da je šlo v obravnavani zadevi za spremembo tožbe, da pa je spremenjeni tožbeni zahtevek tožnika zastaral, ker je pretekel zastaralni rok. Pritožba ni utemeljena. Pravni temelj obveznosti plačati obresti od denarne obveznosti, ki ob dospelosti ni bila plačana (zamudne obresti) je zakon (1. in 2. odst. 277. čl. ZOR). Zamudne obresti so objektivna posledica zamude in jih dolguje dolžnik, ki zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti (1. odst. 277. čl. ZOR). Dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev (1. odst. 324. čl. ZOR). Pravni temelj obveznosti plačati pogodbene obresti pa je, kot izhaja že iz njihovega naziva, pogodba med strankama. Za razliko od zamudnih obresti tečejo pogodbene obresti že pred dospelostjo denarne terjatve, ki je predmet te pogodbe, začetek teka pogodbenih obresti pa je seveda odvisen od dogovora strank. Pogodbene obresti tečejo od tistega dne oziroma dogodka dalje, ki ga v pogodbi določita stranki. Vendar pa je v dispoziciji upnika ali bo zahteval od dolžnika pogodbene obresti ali zakonite obresti oziroma oboje ali pa nobenih. V obravnavanem primeru je tožnik tožencu posodil znesek 20.000,00 DEM, s pogodbo pa se je toženec zavezal tožniku plačevati do dneva dospelosti tudi 5 % mesečne obresti. S tožbenim zahtevkom je tožnik zahteval od toženca vrnitev 49.500 DEM (znesek predstavlja nevrnjeni del glavnice in 22 mesečnih obrokov s pogodbo dogovorjenih 5 % mesečnih obresti) s 5 % mesečnimi obrestmi od 1.9.1997 dalje v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije. V teku postopka pa je tožnik z vlogo z dne 8.1.1999 umaknil zahtevo za 5 % obresti mesečno in je zahteval od toženca plačilo zneska 2,121.594,20 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 12.1.1999 dalje. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je tožnik z vlogo z dne 8.1.1999 umaknil zahtevek za plačilo pogodbenih obresti (5 % mesečno) in zahteval plačilo zakonitih zamudnih obresti. Tožbeni predlog torej ni ostal isti, saj je tožnik namesto prvotno zahtevanih pogodbenih obresti zahteval zakonite zamudne obresti. Zato gre za spremembo tožbe v smislu določbe 2. odst. 184. čl. ZPP. In ker je toženec ugovarjal zastaranje zahtevka za plačilo zamudnih obresti, je sodišče prve stopnje ta ugovor utemeljeno upoštevalo za obdobje do 31.10.1998. Po obrazloženem tožnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje zmotno uporabo materialnega prava, pritožbeno sodišče pa v postopku in sodbi sodišča prve stopnje tudi ni ugotovilo nobenih po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. čl. ZPP. Neutemeljeno pritožbo je zato zavrnilo, sodbo sodišča prve stopnje pa v izpodbijanem delu potrdilo (353. čl. ZPP). Odločitev o stroških pritožbenega postopka tožnika je zajeta z zavrnilnim izrekom sodbe in temelji na določbah 1. odst. 165. čl. in 1. odst. 154. čl. ZPP. O pritožbenih stroških toženca pa ni bilo treba odločati ter toženec pritožbenih stroškov ni priglasil.