Jedro

Upnik (ki že razpolaga z izvršilnim naslovom zoper dolžnika po osnovnem poslu) tako kljub (namenu sklenjene cesijske pogodbe nasprotnemu) ravnanju dolžnika, ki preprečuje ali otežuje upnikovo učinkovito poplačilo, ne more zoper dolžnika pridobiti novega izvršilnega naslova za plačilo (ta)iste terjatve, za plačilo katere že razpolaga z izvršilnim naslovom.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki njene revizijske stroške v znesku 1.437,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 55.089,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pritožbeno sodišče pa je tožnikovo pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

2. Zoper pravnomočno zavrnilno sodbo tožnik vlaga revizijo, v kateri uveljavlja vse revizijske razloge in predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremeni v ugodilno, podredno pa predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in ponovno sojenje. Pritožbenemu sodišču revident očita zmotno uporabo materialnega prava in vztraja, da ima toženčevo ravnanje, s katerim je tožniku preprečil poplačilo iz odstopljene terjatve, za posledico odškodninski zahtevek, ki je po višini enak izpolnitvenemu zahtevku po temeljni pogodbi. Nadaljnji očitek se nanaša na bistveno kršitev določb pravdnega postopka, češ da pritožbeno sodišče ni zavzelo stališča do odločilnega dejstva: tožnikove možnosti poplačila terjatve zoper dva različna dolžnika, pri čemer je izvršba zoper toženca neuspešna, izvršba zoper toženčevega dolžnika po odstopljeni terjatvi pa bi bila verjetno uspešna. Ker bi bil tožnik v izvršilnem postopku zoper dolžnikovega dolžnika uspešnejši, kot je v izvršbi zoper toženca (prvotnega dolžnika), tožnik vztraja, da mu je toženec s svojim protipravnim dejanjem (umikom predloga za izvršbo zaradi poplačila) onemogočil uspešno izterjavo po odstopljeni terjatvi, s tem pa tožniku povzročil škodo, za katero odgovarja.

3. Toženec je na revizijo pravočasno odgovoril. Meni, da revident nedovoljeno izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, opozarja na revizijske novote in pritrjuje materialnopravnemu stališču pritožbenega sodišča. Toženec predlaga zavrnitev revizije in zahteva povrnitev stroškov.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Pravnomočno je ugotovljeno, da tožnik razpolaga z izvršilnim naslovom, po katerem mu je toženec dolžan plačati denarni znesek. Za poplačilo te terjatve sta pravna prednika pravdnih strank (prvotna upnik in dolžnik) sklenila pogodbo o odstopu terjatve v izterjavo po 444. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR). Predmet odstopa je bila terjatev toženčevega pravnega prednika do S. K. s. p. Izvršilni postopek zoper slednjega, ki je že pred odstopom terjatve tekel na podlagi notarskega zapisa kot izvršilnega naslova, je bil na podlagi toženčeve (tam upnikove) izjave o umiku predloga za izvršbo ustavljen. Tožnik je za izterjavo svoje terjatve na podlagi izvršilnega naslova zoper toženca vložil predlog za izvršbo v letu 2003, izvršilni postopek pa še vedno (neuspešno) teče. 6. V tem postopku uveljavljano terjatev zoper toženca tožnik gradi na odškodninski in obogatitveni pravni podlagi. Tožencu namreč očita, da mu je povzročil škodo, ker je v izvršilnem postopku zoper svojega dolžnika predlog za izvršbo umaknil in tako tožniku onemogočil poplačilo na podlagi odstopljene terjatve. Po drugi strani pa tožencu očita, da je dobil odstopljeno terjatev poplačano, čeprav je terjatev odstopil v izterjavo tožniku. S tem naj bi bil toženec obogaten, tožnik pa prikrajšan.

7. ZOR, veljaven v času nastanka obligacijskega razmerja med pravnima prednikoma pravdnih strank, na katerega sta se stranki v cesijski pogodbi tudi izrecno sklicevali, v drugem odstavku 444. člena opredeljuje posebno obliko odstopa terjatve, in sicer odstop terjatve v izterjavo. V primeru tovrstnega odstopa terjatve dolžnikova spolnitvena obveznost (temeljne obveznosti) ugasne ali se zmanjša šele tedaj, ko upnik izterja odstopljeno terjatev od dolžnikovega dolžnika. Zakon dolžniku odstopljene terjatve dopušča, da sme izpolniti svojo obveznost tudi odstopniku (prvotnemu upniku), in to celo po trenutku, ko je bil o odstopu terjatve obveščen. Sklenitev tovrstne pogodbe med upnikom in dolžnikom ne ustvarja nove obveznosti, pač pa daje upniku le možnost, da v razmerju do dolžnikovega dolžnika pridobi vlogo upnika. Njegov pravni položaj je varovan s tem, da mu vse do poplačila terjatve izpolnitev obveznosti še vedno dolguje tudi prvotni dolžnik. Upnik (ki že razpolaga z izvršilnim naslovom zoper dolžnika po osnovnem poslu) tako kljub (namenu sklenjene cesijske pogodbe nasprotnemu) ravnanju dolžnika, ki preprečuje ali otežuje upnikovo učinkovito poplačilo, ne more zoper dolžnika pridobiti novega izvršilnega naslova za plačilo (ta)iste terjatve, za plačilo katere že razpolaga z izvršilnim naslovom.

8. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, jo je Vrhovno sodišče kot neutemeljeno zavrnilo po določbi 378. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

9. Tožeča stranka, ki z izrednim pravnim sredstvom ni uspela, je dolžna po določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP tožencu povrniti njegove stroške, nastale z vložitvijo odgovora na revizijo, ki jih je sodišče odmerilo v višini 1.437,12 € (1.177,60 € za nagrado za revizijski postopek, 20,00 € za pavšalne materialne stroške in 239,52 € za 20% DDV).