Jedro

Pritožbeno sodišče je omejeno s prvostopenjskimi razlogi samo toliko, kolikor se ti nanašajo na dejanske ugotovitve, pri pravni argumentaciji pa ti razlogi pritožbenega sodišča v ničemer ne omejujejo.

Izrek

1.Revizija se v delu, ki se nanaša na odločitev o zahtevkih F. F., D. S. in D. F., zavrne.

2.Revizija se v delu, ki se nanaša na odločitev o zahtevku B. S., zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka plačati prvemu tožniku F. F. znesek 1.455.968 SIT in pravdne stroške 220.435,50 SIT, tožnici D. S. 1.438.926 SIT, tožniku D. F. 3.014.894 SIT in tožniku B. S. 760.369 SIT ter povrniti tem tožnikom 547.136,10 SIT pravdnih stroškov, vse z zamudnimi obrestmi od dneva sodbe dalje. Ugotovilo je, da sta dne 10.9.1995 izgubili življenje v letalski nesreči T. F., hči prvega tožnika in sestra tretjega tožnika ter L. S., hči druge tožnice in četrtega tožnika ter mati tretjega tožnika. Letalo je bilo last tožene stranke in namenjeno tudi usposabljanju in izpopolnjevanju pilotov, upravljal pa ga je V. V., ki je bil izšolan pilot in ki se je tudi smrtno ponesrečil. Za škodo odgovarja tožena stranka kot lastnica letala. S prisojenimi zneski je bila tožnikom priznana odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjih sorodnic, upoštevano pa je bilo plačilo zavarovalnine iz zavarovanja potnikov v valoriziranih zneskih.

Proti sodbi se je pritožila tožena stranka. Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo prve stopnje. Štelo je, da se tožena stranka z oddajo letala v najem pilotu ni razbremenila odškodninske odgovornosti, ker ni šlo za prepustitev obratovanja drugemu. Tožniki se s podpisom poravnalnih izjav niso odrekli odškodninskim zahtevkom, saj so se izjave nanašale na zavarovalnino za zavarovanje potnikov, ne pa na izplačilo odškodnine. Potrdilo je tudi prvostopenjsko odločitev o višini prisojene odškodnine.

Tožena stranka vlaga proti tej sodbi revizijo iz razlogov po 2. in 3. točki prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku in predlaga, da revizijsko sodišče spremeni izpodbijano sodbo in zavrne tožbeni zahtevek, podrejeno pa, da drugostopenjsko sodbo razveljavi in vrne zadevo pritožbenemu sodišču v novo sojenje. Sklicuje se na svojo pritožbo in predlaga, da revizijsko sodišče upošteva pritožbene ugovore kot revizijske. Navaja, da je bila nevarna dejavnost letenje. To je izvajal pilot V. Dolgotrajnost najema letala ni pomembna.

Interes za letenje je imel pilot, ne pa tožena stranka. Šlo je za najemno razmerje. Tožena stranka na sam polet ni imela nobenega vpliva. Zato ni prevzela odgovornosti za V. početje. V ceni letenja so upoštevani stroški vzdrževanja letala. V pritožbi poudarjena razlika med oddajanjem letala in prodajanjem storitev letalskega prevoza ni bila presojena. Sodišče druge stopnje je na nedovoljen način dopolnilo prvostopenjske razloge v zvezi s poravnalnimi izjavami. Revizija izpodbija tudi višino odškodnine, ki je bila prisojena B. S. in F. F. Revizija je bila vročena tožečim strankam, ki nanjo niso odgovorile, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (375. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

Revizija glede odločitve o zahtevku B. S. ni dovoljena, v ostalem pa ni utemeljena.

V postopku je bilo ugotovljeno, da je prišlo do nesreče, ko je pilot V. V. z letalom tožene stranke izvajal trenažni polet. Lastnica letala je bila tožena stranka, njena registrirana dejavnost pa je bila med drugim izvajanje izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja za potrebe zračne plovbe ter preverjanje strokovne sposobnosti letalskega osebja. V. V. je letalo dobil v uporabo za trenažni let, s čimer je tožena stranka izvajala svojo registrirano dejavnost. To je bil eden od načinov njenega obratovanja. Zato ni utemeljeno njeno stališče, poudarjeno tudi v reviziji, da je obratovanje prešlo na V. Ta je letalo najel zgolj za trenažni polet v skladu s poslovno dejavnostjo tožene stranke, ne pa zato, da bi on z letalom obratoval za svoj račun. Po tedaj veljavnem Zakonu o obligacijskih in temeljnih materialnopravnih razmerjih v zračni plovbi (Ur.l. SFRJ št. 22/77) je zakup letala vsebinsko povsem nekaj drugega, kot je bila izročitev letala v uporabo V. v obravnavanem primeru. Pri zakupu zakupnik prevzame obratovanje z zakupljenim letalom, lahko tudi s posadko, ki je v tem primeru dolžna izpolnjevati zakupnikova naročila (128. člen zakona). Trajanje zakupa je lahko določeno časovno ali za opravo posameznih letov, vsekakor pa zakupnik obratuje v času zakupa za svoj račun. Predpisana je tudi obličnost zakupne pogodbe. Vsebinsko enake določbe o zakupu ima tudi zdaj veljavni Zakon o obligacijskih in stvarnopravnih razmerjih v letalstvu (Ur.l. RS št. 12/2000). Iz tega izhaja, da v obravnavanem primeru ni šlo za zakup, oziroma najem, kot se izraža revizija, pri katerem bi obratovanje prešlo na zakupnika. Kot je bilo že povedano, je tožena stranka z izročitvijo letala v uporabo pilotu V. zaradi trenažnega poleta izvrševala svojo registrirano dejavnost. Trenažni poleti pilotov predstavljajo nevarno dejavnost v smislu 174. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Ko gre za trening ali šolanje pilotov je združeno tveganje letenja nasploh in še posebej usposabljanje za upravljanje letala, kar je v obravnavanem primeru prišlo do izraza tako, da je pilot V. izvajal z letalom nevaren manever, ki se je končal tragično. Na ugotovitvi, da je tožena stranka opravljala nevarno dejavnost, temelji njena odškodninska odgovornost za škodo, ki je nastala tožnikom zaradi smrti bližnjih svojcev v nesreči letala, s katerim je na opisani način obratovala.

Revizija očita sodbi druge stopnje, da je na nedovoljen način dopolnilo prvostopenjske razloge o tem, da se tožniki s poravnalnimi izjavami niso odpovedali svojim nadaljnjim odškodninskim zahtevkom. Revizija glede tega ni utemeljena. Sodba prve stopnje namreč navaja razloge o tem in se sklicuje na 13. člen Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP). Sodišče druge stopnje pa je odgovorilo na pritožbene navedbe tožene stranke in navedlo ustrezne razloge, ki se vsebinsko ne razlikujejo od prvostopenjskih, so pa podrobnejši in izčrpnejši. Pri tem se je oprlo na prvostopenjske dejanske ugotovitve, navedlo pa je pravne razloge, kar je dolžno storiti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP. S presojo pravnih učinkov poravnalnih izjav tožnikov v zvezi s 13. in 14. členom ZOZP je pritožbeno sodišče ravnalo v skladu s svojo dolžnostjo, da obrazloži svoja pravna naziranja o spornih vprašanjih. Pri tem je omejeno s prvostopenjskimi razlogi samo toliko, kolikor se ti nanašajo na dejanske ugotovitve. Glede pravne argumentacije pa pritožbeno sodišče ni v ničemer omejeno s prvostopenjskimi razlogi.

S sodbama prve in druge stopnje je bila prvemu tožniku priznana odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti hčerke T. v znesku 1.800.000 SIT. Pri tem je izrečno upoštevalo dejstvo, da je bila zakonska zveza med tožnikom in materjo pok. T. razvezana in da se je tožnik odselil ter ni živel s hčerko v družinski skupnosti. Kljub temu je obdržal stike z njo in ga je smrt prizadela. Glede na to in ob upoštevanju tragičnih okoliščin, v katerih je umrla hčerka, je prisojena odškodnina primerna. Določena je ob pravilnem upoštevanju meril iz 200. člena ZOR in v mejah, ki jih za podobne primere pozna sodna praksa. To velja tudi za odškodnino, prisojeno drugi tožnici in tretjemu tožniku, katere višine tožena stranka sicer ne izpodbija.

O tem delu revizije je revizijsko sodišče odločilo na podlagi 378. člena ZPP.

V delu, ki se nanaša na odškodnino, prisojeno tožniku B. S., pa revizija ni dovoljena. Temu tožniku je bila priznana odškodnina v znesku 760.369 SIT. Revizija je dovoljena le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 SIT (drugi odstavek 367. člena ZPP). Če v eni tožbi uveljavlja zahtevke več tožnikov, se določi pristojnost in pravica do revizije po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (39., 41., 191., 195. in drugi odstavek 367. člena ZPP). Za izpodbijanje odločitve o zahtevku B. S. niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije. Zato je revizijsko sodišče revizijo v tem delu zavrglo (377. člen ZPP).