Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je primarno uveljavljal zahtevek, da nepremičnina k. o. ..., parc. št. 1545/2, pri kateri je v zemljiški knjigi lastninska pravica vknjižena na toženko, v celoti predstavlja njegovo posebno premoženje, kar mu je toženka dolžna priznati in mu izstaviti ZK dovolilo, na podlagi katerega se bo lahko lastninska pravica pri sporni nepremičnini vknjižila v korist tožnika. S podrednim zahtevkom je tožnik uveljavljal, da sporna nepremičnina, poleg ostalega premičnega premoženja, predstavlja skupno premoženje pravdnih strank.

2. Sodišče prve stopnje je v celoti zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, z dopolnilno sodbo pa je ugotovilo, da sporna nepremičnina predstavlja skupno premoženje pravdnih strank.

3. Pritožbeno sodišče je zavrnilo tožnikovo pritožbo glede primarnega in glede podrednega zahtevka in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

4. Zoper takšno sodbo vlaga predlog za dopustitev revizije tožnik. Dopustitev revizije predlaga glede naslednjih vprašanj: – Ali je Višje sodišče v Ljubljani zmotno uporabilo določbo 353. člena ZPP, ker podrednega zahtevka ni zavrnilo, četudi sta se zoper odločitev o podrednem zahtevku pritožili obe pravdni stranki? – Ali je Višje sodišče v Ljubljani ravnalo v nasprotju z določbo 2. člena ZPP, ker je tožnikovo pritožbo zoper primarni zahtevek v celoti zavrnilo, četudi bi lahko in moralo primarnemu zahtevku delno ugoditi? – Ali sodbi Višjega sodišča v Ljubljani in sodbi prve stopnje manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih, ker se Višje sodišče v Ljubljani zaradi zmotne uporabe 2. člena ZPP ni opredelilo do tožnikovih pritožbenih očitkov o višini prispevka vsake pravdne stranke, četudi je višina prispevka odločilna za odločitev o primarnem tožbenem zahtevku? – Ali je kršena pravica do obrazložene sodne odločbe iz 22. člena Ustave RS in pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave s tem, ko je Višje sodišče v Ljubljani pritožbene očitke tožeče stranke zavrnilo zgolj pavšalno, ne da bi svojo odločitev obrazložilo oziroma ne da bi se do navedb tožeče stranke konkretneje opredelilo? – Ali je kršena pravica do obrazložene sodne odločbe iz 22. člena Ustave RS in pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave s tem, ko se Višje sodišče v Ljubljani ni opredelilo do pritožbenih očitkov tožeče stranke o napačni, pristranski in nekonsistentni dokazni presoji izpovedb prič, še posebej prič A. A., B. B. in C. C.?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V konkretni zadevi glede na odločitev nižjih sodišč zastavljena vprašanja tem merilom ne ustrezajo. Pogoji za dopustitev revizije tako niso izpolnjeni, zato je vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).