Jedro

Zapisnik o glavni obravnavi v (drugi) pravdi lahko služi kot dokazno sredstvo, če njegova vsebina podpira pravno pomembna (odločilna) ali tudi dokazno pomembna (pomožna) dejstva. Navedba, da je priča o istem dejstvu, ki je odločilno za sodno presojo, v dveh postopkih izpovedala različno, predstavlja navedbo o dokazno pomembnem dejstvu, ki se lahko dokazuje z zapisnikom o zaslišanju te priče. Sporni zapisnik je objektivno nov dokaz, ki ga je tožena stranka smela predlagati (šele) v pritožbi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki njene revizijske stroške v znesku 503,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

A. Dosedanji potek postopka

1. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo, s katero je sodišče prve stopnje vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 68927/2008 z dne 18. 9. 2008 v kondemnatornem delu, tako da je naložilo toženi stranki plačilo 35.675,51 evrov z obrestmi in stroškov izvršilnega ter pravdnega postopka.

2. Na predlog tožene stranke je Vrhovno sodišče dne 1. junija 2011 s sklepom III DoR 37/2011 dopustilo revizijo zoper sodbo sodišča druge stopnje glede vprašanja kršitve določb pravdnega postopka zaradi neupoštevanja v pritožbenem postopku predloženega objektivno novega dokaza v okoliščinah konkretnega primera (dopuščeno vprašanje).

3. Na tej podlagi je tožena stranka zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo. Uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1. in 2. točki prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

4. Sodišče je revizijo vročilo tožeči stranki. Ta je na revizijo odgovorila. Predlaga, naj jo sodišče zavrne.

Ugotovljeno dejansko stanje

5. Sodišči prve in druge stopnje sta svojo odločitev oprli na naslednja pravno odločilna dejstva: - pravna prednica tožeče stranke, M. S. s. p., je po naročilu gospodarske družbe D. d. o. o. izvedla storitve ukrivljanja žice (storitev) v vrednosti 35.675,51 evrov; - M. S., tožena stranka in D. d. o. o. so se v juliju 2008 dogovorile, naj se za plačilo storitve računi izdajo toženi stranki; - storitev ni bila plačana.

B.

Revizijske navedbe

6. Poleg številnih navedb, ki merijo na zmotno uporabo materialnega prava in na kršitve postopka pred sodiščem prve stopnje, in jih revizijsko sodišče ne more presojati, ker gredo izven okvira, določenega z vsebino dopuščenega vprašanja (drugi odstavek 371. člena ZPP),(1) ter navedb, ki oporekajo ugotovljenemu dejanskemu stanju, kar tudi ne more biti predmet revizijske presoje (tretji odstavek 370. člena ZPP),(2) revidentka navaja, da je drugostopenjsko sodišče kršilo določbe 337. in 355. člena ZPP.(3) Te kršitve naj bi bilo sodišče druge stopnje storilo s tem, ko ni presojalo zapisnika o glavni obravnavi z dne 20. 4. 2010 v zadevi Pg 432/2010 (sporni zapisnik), ki ga je v pritožbi predložila revidentka kot dokaz, da izpoved priče B. S., na kateri temelji sodba sodišča prve stopnje, ni verodostojna. Ker sodišče druge stopnje ni pojasnilo pomena dokaza za samo dokazno oceno, naj bi sodb tudi ne bilo mogoče preizkusiti. Kršeno naj bi bilo tudi načelo kontradiktornosti.

C.

Presoja utemeljenosti revizije

7. Zapisnik o glavni obravnavi v (drugi) pravdi lahko služi kot dokazno sredstvo, če njegova vsebina podpira pravno pomembna (odločilna) ali tudi dokazno pomembna (pomožna) dejstva.(4) Navedba, da je priča o istem dejstvu, ki je odločilno za sodno presojo, v dveh postopkih izpovedala različno, predstavlja navedbo o dokazno pomembnem dejstvu, ki se lahko dokazuje z zapisnikom o zaslišanju te priče. Takšen zapisnik, če ga je stranka predlagala kot dokaz k svojim navedbam, predstavlja listinski dokaz, ki ga mora sodišče izvesti in presojati njegov pomen v enakem, kontradiktornem postopku, kot vsako drugo – v tem primeru – javno listino: dokazuje, kaj je priča izpovedala.

8. Sporni zapisnik je nastal 20. 4. 2010, iz česar izhaja, da ga revidentka brez svoje krivde ni mogla predlagati do konca glavne obravnave (31. 3. 2010). Na to je revidentka v pritožbi tudi posebej opozorila, sporni zapisnik pa je tudi priložila pritožbi.

9. Glede na povedano predstavlja sporni zapisnik objektivno nov dokaz, ki ga je tožena stranka smela predlagati (šele) v pritožbi. V nasprotju z določbo prvega odstavka 337. člena ZPP je utemeljitev sodišča druge stopnje, da trditev v zvezi s spornim zapisnikom ni mogoče upoštevati zato, ker sodišče odloči v zadevi po stanju na dan zaključka glavne obravnave. Trditev o tem, da priča B. S. ne govori resnice in da se stranke v juliju 2008 niso dogovorile o prevzemu dolga in o njegovi višini, je tožeča stranka postavila v postopku pred sodiščem prve stopnje. Sporni zapisnik naj bi pomagal ugotoviti pravilno dejansko stanje glede teh vprašanj. Procesnopravno dopusten in upošteven (nov) dokaz glede teh dejstev, ki naj bi obstajala že v času pred zaključkom glavne obravnave, ne posega v pravila o časovnih mejah pravnomočnosti. Stranka, ki predlaga izvedbo objektivno novega dokaza glede dokazno pomembnih dejstev, ne spreminja tožbe in ne sili sodišča, naj upošteva pravno odločilna dejstva, ki so nastala po koncu glavne obravnave.

10. S tem, ko je presodilo, da tožena stranka v pritožbi ni smela predlagati spornega zapisnika kot nov dokaz, je sodišče druge stopnje prekršilo določbo prvega odstavka 337. člena ZPP. Šlo bi za bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v postopku pred sodiščem druge stopnje, če bi to lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe.

11. Ključni deli izpovedi priče B. S. v tem postopku, kot izhajajo iz zapisnika o glavni obravnavi dne 31. 3. 2010 (prva izpoved priče), so, da so se udeleženci sestanka v juliju 2008 dogovorili, naj se za dotlej nefakturirane dobave v skupnem znesku 35.675,51 evrov izdajo fakture na toženo stranko. V nasprotju s temi ugotovitvami naj bi bila izpoved priče v zadevi Pg 432/2008, kot jih navaja revidentka (druga izpoved priče), da se glede skupnega stanja terjatev, ki smo jim ga dali …, sicer niso izrecno strinjali in so rekli, da bodo še pogledali. Nadalje, da na tem sestanku ni bilo govora o prodaji terjatev (glej tretji odstavek na 4. strani in prvi odstavek pod tč.b) na 6. strani revizije). V tem primeru se je Vrhovno sodišče že s primerjavo navedb revidentke o vsebini druge izpovedi priče in vsebine prve izpovedi priče lahko prepričalo, da upoštevanje zatrjevane vsebine spornega zapisnika ne bi moglo prispevati k drugačni odločitvi pritožbenega sodišča. Druga izpoved se namreč glede odločilnih dejstev, na katera je prvostopenjsko sodišče oprlo svojo odločitev, ne razlikuje od prve izpovedi priče. 12. Znesek tožbene terjatve je v skladu s prvo izjavo priče predstavljal znesek dobav, ki dotlej sploh niso bile fakturirane. Druga izjava pa govori o skupnem stanju (vseh terjatev). Izjava, da se stranke na sestanku niso strinjale glede skupnega stanja terjatev, ne nasprotuje izjavi, da so stranke soglašale glede višine zneska dotlej nefakturiranih storitev. Enako velja glede pričine izjave, da na sestanku ni bilo govora o prodaji terjatev: ta izpoved ne nasprotuje izpovedi, da je bilo dogovorjeno, naj se za nefakturirane dobave (opravljene po naročilu družbe DESA) izdajo fakture na toženo stranko (kar je sodišče prve stopnje pravilno kvalificiralo kot dogovor o prevzemu dolga).

13. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče upoštevaje določbo drugega odstavka 371. člena ZPP ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, zato jo je zavrnilo (378. člen ZPP).

14. Odločba o stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP. Znesek 503,00 evrov predstavlja stroške, ki jih je imela tožeča stranka z zastopanjem pri vložitvi odgovora na revizijo, odmerjene skladno z odvetniško tarifo. Od priznanih stroškov gredo tožeči stranki za primer zamude tudi zahtevane zamudne obresti (Pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. 12. 2006 – Pravna mnenja I/2006).

Op. št. (1): Drugi odstavek 371. člena ZPP: V primeru dopuščene revizije sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

Op. št. (2): Tretji odstavek 370. člena ZPP: Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Op. št. (3): Prvi odstavek 337. člena ZPP: V pritožbi sme pritožnik navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti …. (prej, v skladu z določbami 286. člena ZPP). Člen 355 ZPP: Česodišče druge stopnje na seji ali na obravnavi spozna, da je treba za pravilno ali popolno ugotovitev dejanskega stanjaugotoviti dejstva oziroma izvesti dokaze … ki jih je pod pogojem iz 337. člena tega zakona stranka navedla v pritožbi …, dopolni postopek oziroma odpravi omenjene pomanjkljivosti in s sodbo odloči v zadevi Op. št. (4): O odločilnih in pomožnih dejstvih glej npr. Zobec, v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, tretja knjiga, stran 229.