Jedro

Tako ugotavljanje dejstev kot ocena izvedenih dokazov spadata na področje ugotavljanja dejanskega stanja, le v primeru nerazumljive, nasprotujoče si ali nelogične argumentacije preraste v bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu pordi.

Drugotožena stranka sama nosi pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo drugotoženo stranko obsodilo na plačilo zneska 1.186,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 7. 2006 do plačila, naložilo pa ji je tudi, da je tožniku dolžna povrniti pravdne stroške v višini 239,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude (1. in 5. točka izreka). Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek zoper prvotoženo stranko v celoti, zoper drugotoženo stranko pa za zakonske zamudne obresti od glavnice 1.186,26 EUR od 10. 3. 2005 do 5. 7. 2006 (2. in 3. točka izreka). Odločilo je še, da je tožeča stranka dolžna prvi toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 28,74 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (4. točka izreka).

Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila drugotožena stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo odločanje. Priglaša tudi pritožbene stroške.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Četudi je drugotožena stranka s pritožbo izpodbijala celotno sodbo, pa je iz razlogov pritožbe razvidno, da se pritožuje zgolj zoper obsodilni del sodbe (1. in 5. točko izreka), zato se pritožbeno sodišče z ugotavljanjem njenega pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper del sodbe, s katerim je bil zavrnjen tožbeni zahtevek zoper prvotoženo stranko ni ukvarjalo.

V postopku je šlo za spor majhne vrednosti, zato se sme sodna odločba izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Četudi pritožba izrecno uveljavlja le dopustne pritožbene razloge: bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in zmotno uporabo materialnega prava, pa je iz obrazložitve teh razlogov razvidno, da v obeh primerih v resnici uveljavlja zmotno ugotovljeno dejansko stanje.

V prvem primeru nasprotuje dokazni oceni prvostopnega sodišča, ki je na podlagi te ocene ugotovilo, da je do nezgode prišlo tako, da je z brežine padel na cesto kamen tik pred vozilo zavarovanca tožeče stranke, ki se mu ni mogel izogniti. Drugo tožena stranka meni, da bi pravilna ocena izvedenih dokazov morala voditi k zaključku, da se je kamen nahajal na cesti že pred nezgodo (in da bi ga voznik lahko pravočasno opazil).

Katera dejstva šteje za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj in na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP). Tako ugotavljanje dejstev kot ocena izvedenih dokazov spadata na področje ugotavljanja dejanskega stanja, le v primeru nerazumljive, nasprotujoče si ali nelogične argumentacije preraste v bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da za takšno kršitev v konkretnem primeru ne gre, prav tako ne za kršitev iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je ocenilo prav vse dokaze v spisu, tudi tiste, na katere se sklicuje pritožba (prijava škodnega dogodka dne 2. 2. 2005, zaslišanje priče M.R.), njegova argumentacija pa je v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene. Zaradi tega, ker drugotožene stranke ni prepričala, ni zagrešilo očitanih kršitev določb pravdnega postopka. V konkretnem primeru je morda res šlo za situacijo, ko različni (ali pa celo isti) dokazi izpričujejo nasprotujoča dejstva (kar v praksi ni niti posebej redko). Dolžnost sodišča je, da z argumentirano in logično smiselno dokazno oceno ta nasprotja preseže, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo. Sicer pa je odločilno dejstvo, na katerem temelji odgovornost drugotoženke, ugotovitev sodišča, da je kamen padel z brežine, ki jo je bila dolžna sanirati drugotožena stranka (in ne dejstvo, kdaj je kamen padel).

Čas padca kamna tudi nima relevantnega učinka na zaključek prvostopnega sodišča o neobstoju soodgovornosti zavarovanca tožeče stranke. Navedeni zaključek temelji na ugotovitvi, da zavarovanec tožeče stranke ni kršil cestnoprometnih predpisov. Nasprotnega drugotožena stranka ni niti argumentirano zatrjevala, pač pa njegovo odgovornost izpeljuje iz nespornega nastanka škodne posledice (ker je voznik povozil kamen, je ravnal protipravno, saj bi moral v vsakem primeru voziti tako, da bi se mu lahko izognil). Navedeni način ugotavljanja odškodninske odgovornosti ni pravilen. Vzročna zveza mora potekati v nasprotni smeri: najprej je torej treba opredeliti protipravno ravnanje in v nadaljevanju ugotavljati njegov učinek oziroma zvezo z nastalimi škodnimi posledicami. Konkretne vsebine domnevnega protipravnega ravnanja voznika pa drugotožena stranka ni niti zatrjevala (s kakšno hitrostjo je voznik vozil, kakšna je bila varnostna razdalja med za njim vozečimi vozili, na kateri oddaljenosti bi moral opaziti kamen ipd.), zato je bilo nadaljnje izvajanje dokazov (določitev izvedenca) v tej smeri nepotrebno, saj bi se šele z njimi ugotavljala relevantna dejstva.

Sicer pa neizvedba predlaganega dokaza pomeni lahko ali le relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ki v postopku v sporih majhne vrednosti ni dopustna; ali pa kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, na katero mora stranka opozoriti takoj, ko je mogoče (286.b člen ZPP), to pa je že v postopku na prvi stopnji.

Na podlagi navedenega pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožbeni razlogi niso podani, kot tudi ne razlogi, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (350. člen ZPP), zato je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP). Ker s pritožbo ni uspela, je drugotožena stranka sama dolžna nositi stroške pritožbenega postopka (165. člen ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).