Jedro

Dopuščena revizija, ki ji ni priložen predlog za dopustitev revizije ali sklep o dopustitvi revizije, je nepopolna in jo revizijsko sodišče zavrže.

Izrek

Revizija se zavrže. Tožena stranka je dolžna tožniku v 15 dneh povrniti 335,98 EUR stroškov revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik je od tožene stranka kupil stanovanje v času, ko je bilo le-to še v izgradnji. S pogodbo je bilo dogovorjeno, da bo stanovanje izročeno najpozneje 15. 3. 2005. Dejansko mu je bilo izročeno šele 23. 6. 2005, zato je od prodajalca zahteval plačilo pogodbene kazni, ki je bila s pogodbo dogovorjena v višini 1 promila cene stanovanja za vsak dan zamude, vendar skupno največ 5 odstotkov cene. Glede na trajanje zamude je tožnik zahteval iz tega naslova 6.325,54 EUR (prej 1,515.852 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 6. 2005 do plačila.

2. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo, sodišče druge stopnje pa je pritožbo tožene stranke zavrnilo in sodbo prvostopenjskega sodišča potrdilo.

3. Na predlog tožene stranke je Vrhovno sodišče s sklepom II Dor 78/2010 dopustilo revizijo zoper sodbo sodišča druge stopnje glede pravnih vprašanj, (i) ali je bil tožnik glede na pogodbena določila in določila Obligacijskega zakonika dolžan za spremembe na stanovanju pridobiti soglasje tožene stranke in (ii) ali je tožnik z zaprosilom za soglasje privolil v podaljšanje roka za izročitev stanovanja.

4. Tožena stranka je vložila dopuščeno revizijo, prvostopenjsko sodišče pa jo je skladno z določbo prvega odstavka 375. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročilo tožeči stranki, ki je v odgovoru predlagala njeno zavrženje, ker ji je bil namesto celotnega sklepa o dopustitvi revizije priložen tisti le del sklepa, ki obsega uvod. Prvostopenjsko sodišče je zato opravilo postopek po določbi prvega odstavka 108. člena ZPP in toženo stranko pozvalo k predložitvi popolnega sklepa o dopustitvi revizije. Tožena stranka je manjkajoči del navedenega sklepa predložila po izteku roka za vložitev revizije. V posebni pisni vlogi je poudarila pravilnost postopanja sodišča prve stopnje: v prvem odstavku 374. člena ZPP ni določeno, da se nepopolna revizija zavrže brez predhodnega poziva stranki k popravi oziroma dopolnitvi vloge (revizije); taka določba bi bila namreč neustavna iz razlogov, iz katerih je bila po presoji Ustavnega sodišča v zadevi U-I-200/2009 neustavna določba drugega odstavka 108. člena ZPP.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Revizijo, ne glede na to, ali je dovoljena (drugi odstavek 367. člena ZPP) ali dopuščena (tretji odstavek 367. člena ZPP), stranka vedno vloži pri sodišču, ki je izreklo sodbo prve stopnje (prvi odstavek 373. člena ZPP). Razlika med njima je (tudi) v tem, da zakon za vložitev dopuščene revizije predpisuje dodatne procesne predpostavke oziroma zahteve: stranki, ki želi vložiti revizijo, mora to na njen predlog s sklepom dopustiti revizijsko sodišče (tretji odstavek 367. člena ZPP), dopuščeni reviziji mora priložiti predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije (drugi odstavek 373. člena ZPP).

7. Predlog za dopustitev revizije stranka vloži na Vrhovno sodišče (drugi odstavek 367. b člen ZPP). O njem odloči s sklepom senat treh sodnikov Vrhovnega sodišča (prvi odstavek 367. c člena ZPP) v nekontradiktornem postopku: ne predloga in ne sklepa ne vroči nasprotni stranki (in tudi ne sodiščema prve ali druge stopnje), pač pa le predlagatelju in sicer ne glede na to, ali predlogu ugodi ali ne, ali ga zavrže. Ker postopek za dopustitev revizije poteka izključno pred Vrhovnim sodiščem, zvesta za okoliščino, da je bila revizija dopuščena, sodišče prve stopnje šele, ko predlagatelj vloži dopuščeno revizijo s prilogami, nasprotna stranka pa še pozneje: ko ji jo sodišče prve stopnje vroči (prvi odstavek 375. člena ZPP) s pravnim poukom o pravici nanjo podati odgovor (drugi odstavek 375. člena ZPP). V tej luči se formalna zahteva, da mora revident dopuščeni reviziji priložiti predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije, vse v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, pokaže prvenstveno kot sredstvo varstva procesnih pravic nasprotne stranke, ki so odraz pravice do enakega varstva pravic pred sodiščem iz 22. člena Ustave RS in iz nje izpeljanega načela kontradiktornosti postopka ter do poštenega sojenja iz 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic: revizijsko sodišče, ki je stvarno prisojno za odločanje o reviziji, bi se s tem procesnim gradivom pač zlahka seznanilo iz (svojega) spisa, formiranega v postopku za dopustitev revizije. Nasprotni stranki, ki ji predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije pred tem nista bila vročena, bi bila v primeru, da ne bi bila priložena dopuščeni reviziji, odvzeta možnost seznaniti se s pravnimi vprašanji, glede katerih je bila revizija dopuščena, preveriti, ali je Vrhovno sodišče revizijo dopustilo glede v predlogu navedenih pravnih vprašanj in ali je predlagatelj vložil revizijo prav glede tistih vprašanj, glede katerih je bila dopuščena in o tem podati ustrezne navedbe v odgovoru na revizijo. Odgovor na revizijo je (ne glede na to, ali je revizija dovoljena ali dopuščena) edino pravno sredstvo, ki ga ima nasprotna stranka na voljo v okviru revizijskega postopka in v katerem lahko izrazi in argumentira svoje strinjanje ali nestrinjanje s posameznimi pravnimi stališči nižjih sodišč in (praviloma ne)strinjanje s stališči predlagatelja; po stališču Ustavnega sodišča odgovor na revizijo pomeni izčrpanje izrednih pravnih sredstev kot procesno predpostavko za vložitev ustavne pritožbe.(1) V postopku z dopuščeno revizijo ima nasprotna stranka (zaradi nekontradiktornosti postopka za dopustitev revizije) samo v odgovoru na revizijo možnost opozoriti, da je (če je) Vrhovno sodišče revizijo dopustilo glede pravnih vprašanj, glede katerih predlog ni bil vložen(2) ali da je (če je) revident revizijo vložil glede pravnih vprašanj, glede katerih je Vrhovno sodišče ni dopustilo.(3)

8. Dopuščena revizija, ki ji ni priložen predlog za dopustitev revizije ali sklep o dopustitvi revizije, je nepopolna in jo revizijsko sodišče zavrže (377. člen ZPP): po določbi 383. člena v zvezi s 336. členom ZPP se v postopku z revizijo ne uporabljajo določbe 108. člena istega zakona o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.

9. Vprašanje, ki je relevantno v konkretnem primeru, je, ali je revizija nepopolna tudi tedaj, ko ji stranka priloži le prvo od treh strani sklepa o dopustitvi revizije, in sicer tisto, ki obsega zgolj uvod sklepa. Po mnenju revizijskega sodišča je mogoče glede na namen zakonske zahteve, zaradi katerega mora biti reviziji priložen (tudi) sklep o dopustitvi revizije, na to vprašanje odgovoriti le pritrdilno: tožnik se iz prve strani sklepa ni mogel seznaniti z obsegom dopustitve revizije in razlogi zanjo; potisnjen je bil v procesno neenakopraven položaj.

10. Revizija tožene stranke je torej nepopolna, zato jo je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).

11. Tožnik je v odgovoru na revizijo opozoril na njeno nepopolnost in revizijskemu sodišču utemeljeno predlagal, naj jo zavrže. V revizijskem postopku je torej uspel, zato je upravičen do povrnitve skladno z odvetniško in taksno tarifo odmerjenih stroškov, ki jih je v njem utrpel (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1): V zadevi Up-43/10 je Ustavno sodišče zavrglo ustavno pritožbo pritožnice, ker ni vložila odgovora na revizijo. Pojasnilo je, da Zakon o Ustavnem sodišču v prvem odstavku 51. člena določa, da se lahko ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Zahteva po izčrpanju pravnih sredstev pomeni, da mora udeleženec v postopku pred sodiščem aktivno izkoristiti vse pravne možnosti, ki so mu na voljo in v katerih lahko navaja pomisleke zoper stališča sodišč. Sodišče so namreč tista, ki so v prvi vrsti dolžna razlagati pravo in pri tem na podlagi 125. člena Ustave na vseh stopnjah sojenja, tudi na Vrhovnem sodišču kot najvišjem sodišču v državi, zagotavljati varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zahteva po izčrpanju pravnih sredstev pomeni tudi izčrpanje pravnih sredstev, ki pomenijo odgovor na pravno sredstvo nasprotnika. Tudi v teh pravnih sredstvih ima namreč stranka možnost uveljavljati ustavnopravne vidike zadeve in si s tem zagotoviti, da se sodišče mora opredeliti do teh njenih očitkov. V obravnavanem primeru je pritožnica imela možnost v odgovoru na revizijo opozoriti na stališča, na katera se sklicuje v ustavni pritožbi. Ker na revizijo, ki ji je bila vročena, ni odgovorila, teh svojih očitkov ne more uveljavljati z ustavno pritožbo.

Op. št. (2): Kar je lahko razlog za vložitev ustavne pritožbe, ki je dovoljena le, če je nasprotna stranka na to opozorila v odgovoru na revizijo (primerjaj v prejšnji opombi navedeno odločbo Ustavnega sodišča).

Op. št. (3): V primeru, ko je revizija vložena glede pravnih vprašanj, glede katerih ni bila dopuščena, revizijsko sodišče postopa po določbi tretjega odstavka 374. člena ZPP, po kateri dopuščena revizija izven dela, glede katerega je bila dopuščena, oziroma izven konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila dopuščena, ni dovoljena.