Jedro

Dopis, da [sodnica] „zelo rada zlorablja pooblastilo [...] ali pa zafrkava ljudi, ki ravno tako plačujejo denar za izplačilo [sodniških] plač, […] da bodisi rada potvarja dejstva ali pa ne zna brati ali pa so za [njo] davkoplačevalci navadna raja, ki jo lahko iz sodniških višav zafrkava[] po mili volji […] [da] očitno ima[] v delovnem času dovolj prostega časa, da po okriljem sodišča rešuje[] svoje privatne zadeve […] da naj resno razmisli o svojem odstopu in celo o vrnitvi magisterija, saj s svojim početjem povzroča[] samo škodo in poštenim ljudem krade[] čas, je brez kakršnegakoli drugega pomena kot le, da izraža omalovaževanje in žaljenje razpravljajoče sodnice. Pošiljatelj dopisa sploh ni stranka tega postopka, zato njegovega ravnanja ni niti v najmanjši možni meri moč pripisati pretirano čustveni reakciji ob obrambi lastnih pravic.

Izrek

B. S., se zaradi žalitve sodišča kaznuje s 500 EUR denarne kazni, ki jo mora plačati v roku 15 dni na transakcijski račun Višjega sodišča v Ljubljani št. 000.

Obrazložitev

1. Dne 2. 10. 2014 je dr. B. S. poslal sodišču elektronsko sporočilo, ki ga je naslovil kot „zahteva za odpravo izdanega sklepa“. V tem dopisu med drugim navaja, da ima občutek, da [sodnica] „zelo rada zlorablja[] pooblastilo [...] ali pa zafrkava[] ljudi, ki ravno tako plačujejo denar za izplačilo [sodniških] plač, […] da bodisi rada potvarja dejstva ali pa ne zna brati ali pa s[]o za [njo] davkoplačevalci navadna raja, ki jo lahko iz sodniških višav zafrkava[] po mili volji […] [da] očitno ima[] v delovnem času dovolj prostega časa, da po okriljem sodišča rešuje[] svoje privatne zadeve […] da naj resno razmisli o svojem odstopu in celo o vrnitvi magisterija, saj s svojim početjem povzroča[] samo škodo in poštenim ljudem krade[] čas.“

2. Kontekst pisanja je tale: 17. 9. 2014 naj bi v obravnavanem družinskem sporu razpravljajoča sodnica opravila neformalni razgovor z mladoletno hčerko pravdnih strank, skoraj trinajstletno N., ki pa ga zaradi nestrinjanja njenega spremljevalca (ki se očitno ni predstavil oz. legitimiral), da ga opravi brez njegove navzočnosti, ni mogla opraviti; istega dne je B. S. vložil na sodišče vlogo, v kateri prosi za izdajo potrdila, da se je z mladoletno N. zglasil pri razpravljajoči sodnici na neformalnem razgovoru in da uveljavlja 350 EUR stroškov, ki naj jih plača sodnica. Sodišče je to vlogo s sklepom 25. 9. 2014 zavrglo.

3. Navedeni dopis je torej brez kakršnegakoli drugega pomena kot le, da – predvsem s poudarki, razvidnimi iz prve točke tega sklepa - izraža omalovaževanje in žaljenje razpravljajoče sodnice. Pošiljatelj dopisa sploh ni stranka tega postopka, zato njegovega ravnanja ni niti v najmanjši možni meri moč pripisati pretirano čustveni reakciji ob obrambi lastnih pravic.

4. Po 109. čl. v zvezi z 11. čl. Zakona o pravdnem postopku sodišče kaznuje tistega, ki v vlogi žali sodišče, stranko ali drugega udeleženca v postopku z denarno kaznijo do 1300,00 EUR.

5. V razponu iz zgoraj citiranih zakonskih določb je pritožbeno sodišče sklenilo za žaljiv dopis pošiljatelja kaznovati, z namenom, da bo izrečena kazen preprečila takšne in podobne izpade, ki spodjedajo avtoriteto sodnikov in preprečujejo normalno sporazumevanje v demokratični družbi, s čimer se otežuje delo sodišč, ki mora temeljiti tudi na zaupanju ljudi v pravni red in sistem sodnega varstva ter sodnih odločitev nasploh.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dopustna pritožba v roku 15 dni od pismenega odpravka sklepa. Pritožbo je vložiti pri Višjem sodišču v Ljubljani, o njej pa bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Pritožba se šteje za pravočasno, če je oddana zadnji dan pritožbenega roka priporočeno po pošti. Pritožba mora vsebovati naslednje sestavine: navedbo sklepa zoper katerega se vlaga; izjavo, ali se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu; pritožbene razloge in podpis pritožnika (335. člen ZPP). Če pritožba navedenih sestavin ne bo vsebovala ali če bo nerazumljiva ali če ne bo vsebovala vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, sodišče vložnika ne bo pozivalo, naj jo popravi ali dopolni po 108. členu ZPP, ampak bo pritožbo takoj zavrglo (336. člen ZPP). Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če sodna taksa ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks se šteje, da je pritožba umaknjena (tretji odstavek 87. člena ZPP). Če je pritožba vložena po pooblaščencu, ki ni odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, se pritožba kot nedovoljena zavrže (drugi odstavek 89. člena ZPP). Če pooblaščenec stranke, ki je odvetnik, ne predloži pooblastila za zastopanje, mu sodišče ne dovoli, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, ampak pritožbo zavrže (peti odstavek 98. člena ZPP).