Jedro

V čas zavarovanja, od katerega je odvisno trajanje pravice do denarnega nadomestila, se ne upošteva čas, ko je bila tožnica kot brezposelna oseba vključena v javna dela.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice na odpravo odločb toženca, opr. št. … z dne 20. 6. 2006 in št. … z dne 14. 8. 2006 ter da se tožnici prizna denarno nadomestilo v ustreznem znesku za čas od 1. 6. 2006 do 31. 8. 2006 ter tudi v času od 1. 9. 2006 do 30. 11. 2006. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica zaradi nepravilne uporabe materialnega prava. Pri tem navaja, da je odločitev toženca oprta na protiustavno določbo 2. odstavka 25. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in zato nepravilna in nezakonita, saj ne upošteva časa zavarovanja, ko je tožnica kot brezposelna oseba bila vključena v javna dela. Sodišče ni sledilo predlogu tožnice, da bi na ustavnem sodišču sprožilo presojo ustavnosti oziroma zakonitosti navedene določbe. Tožnica zato predlaga, da pritožbeno sodišče po potrebi sproži presojo ustavnosti oziroma zakonitosti določbe 2. odstavka 25. člena Zakona o zavarovanju za primer brezposelnosti oziroma izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tožnice v celoti ugodi, tožencu pa naložil v plačilo stroške postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v sporu ter ob pravilni uporabi materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl., v nadaljevanju: ZPP).

Sodišče prve stopnje je v sporni zadevi presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca, opr. št. … z dne 14. 8. 2006 v zvezi s prvostopenjsko odločbo, opr. št. … z dne 20. 6. 2006, s katero je prvostopenjski organ toženca odločil, da se tožnici prizna pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo za čas treh mesecev ter da se ji denarno nadomestilo izplačuje od 1. 6. 2006 do 31. 8. 2006. Toženec je pri odločitvi upošteval, da je bila tožnica ob nastopu brezposelnosti dne 31. 5. 2006 za primer brezposelnosti zavarovana 3 leta, 10 mesecev in 13 dni. V zadevi je sporno, ali bi moral toženec upoštevati tudi zavarovanje iz naslova opravljanja javnega dela in sicer 1 leto, 6 mesecev in 29 dni. Čas zavarovanja je namreč bistven pri odločitvi o trajanju pravice do denarnega nadomestila.

Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. l. RS, št. 5/91 in nasl., v nadaljevanju: ZZZPB) v prvem odstavku 25. člena določa, da pravica do denarnega nadomestila lahko traja najdlje 3 mesece za zavarovanje od 1 do 5 let, 6 mesecev za zavarovanje od 5 do 15 let, 9 mesecev za zavarovanje od 15 do 25 let, 12 mesecev za zavarovanje nad 25 let, 18 mesecev za zavarovance, starejše od 50. leta in za zavarovanje nad 25 let ter 24 mesecev za zavarovance, starejše od 55 let in za zavarovanje nad 25 let. V 2. odstavku 25. člena pa je nadalje določeno, da se v zavarovanje iz prejšnjega (1.) odstavka ne upošteva čas, ko je bila brezposelna oseba vključena v javna dela.

Tudi po stališču pritožbenega sodišča sta tako toženec v predsodnem postopku kot tudi sodišče prve stopnje pri odločitvi pravilno upoštevala prej citirani 2. odstavek 25. člena ZZZPB, kar pomeni, da se v zavarovanje po 1. odstavku 25. člena ne upošteva čas, ko je bila tožnica vključena v javna dela. Pritožbeno sodišče ne sprejema pritožbenih navedb, da naj bi šlo za neustavno določbo in zaradi tega tudi ni sprožilo postopka presoje omenjene določbe pred ustavnim sodiščem. Že sodišče prve stopnje je podrobno obrazložilo, zakaj meni, da z ureditvijo po 2. odstavku 25. člena ZZZPB niso kršene določbe Ustave RS. Pritožbeno sodišče z argumenti sodišča prve stopnje soglaša in v izogib ponavljanju navedenega ne ponavlja znova. Bistvo sistema zavarovanja za primer brezposelnosti je v tem, da se z zavarovanjem za primer brezposelnosti zavarovancem zagotavljajo pravice za čas, ko so brez svoje krivde ali proti svoji volji brez zaposlitve in pravice v primeru, ko postane njihovo delo nepotrebno (3. odstavek 1. člena ZZZPB). Kakšne pravice in v kakšnem obsegu gredo zavarovancem, pa je prepuščeno ureditvi z zakonom. Ureditev, po kateri se v zavarovalno dobo za pridobitev pravice do denarnega nadomestila ne upošteva obdobje zaposlitve preko javnih del, je bilo v zakon vnešeno z novelo ZZZPB (Ur. l. RS, št. 69/98). Ustavno sodišče Republike Slovenije je že v zadevi pod opr. št. U-I-216/99-16 z dne 24. 1. 2002 poudarilo, da se morajo pravne norme prilagajati spremembam gospodarskega sistema in v tem okviru spremembam na trgu dela, kot tudi, da sredstva javnih skladov socialnih zavarovanj niso neomejena in denarne dajatve iz teh skladov ne edina oblika (način) varstva za čas brezposelnosti. Denarno nadomestilo predvsem ne more biti končni in edini cilj (namen) zavarovanja za čas brezposelnosti. Denarne dajatve naj bi le zagotavljale nadomestilo plače oziroma prejemke brezposelni osebi (in s tem njeno socialno varnost) za čas, dokler si sama in ali ob pomoči javnih služb ne zagotovi druge zaposlitve. Med programe aktivne politike zaposlovanja spadajo tudi javna dela. Skladno s 1. odstavkom 52. člena ZZZPB so javna dela lokalni ali državni zaposlitveni programi, ki so namenjeni vzpodbujanju razvoja novih delovnih mest in ohranitvi ali razvoju delovnih sposobnosti brezposelne osebe in se organizirajo zaradi izvajanja socialnovarstvenih, izobraževalnih, kulturnih, naravovarstvenih, komunalnih, kmetijskih in drugih programov. Z brezposelno osebo, ki je vključena v javno delo, se sklene posebna pogodba o zaposlitvi. V 53. členu ZZZPB je tudi določeno, kakšne pravice ima brezposelna oseba, ki je vključena v javna dela. Sredstva za izvajanje programov javnih del zagotavljata zavod in naročnik javnih del, lahko pa tudi izvajalec javnih del. Zavod zagotavlja sredstva za organizacijo javnih del, stroške programov pospeševanja poklicnega in osebnostnega razvoja, stroške prevoza na delo in stroške prehrane ter del stroškov izhodiščnih plač, ki so določeni s programom ukrepov aktivne politike zaposlovanja za posamezno proračunsko obdobje (53. a člen ZZZPB). Glede na navedene določbe, zavod zagotavlja med drugim tudi del financiranja programa javnih del. Glede na naravo teh del, način financiranja in s tem tudi zaradi preprečevanja neenakosti med tistimi zavarovanci, ki niso vključeni v javna dela in tistimi, ki so v javna dela vključeni, je po stališču pritožbenega sodišča ureditev po 2. odstavku 25. člena ZZZPB skladna z namenom zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Pritožbeno sodišče zato ne najde razlogov, da bi sprožilo presojo navedene določbe pred Ustavnim RS sodiščem in so torej s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.