Jedro

Materialno pravno zmotna je presoja sodišča, da pooblastilo za „izvedbo postopka odpovedi“ ne more vključevati tudi „izdaje izredne odpovedi“. Izvedba postopka izredne odpovedi pomeni tako predvsem odpoved samo – torej njeno podajo ob izpolnjenih vseh predpisanih pogojih: pravočasnost, zagovor, pisnost in obrazloženost, vročitev.

Materialnopravno zmotno je stališče sodišča, da določbe 73. člena OZ ne pridejo v poštev. Praviloma je možna in dopustna tudi naknadna pisna odobritev dejanj pooblaščenca.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje v II. točki izreka in sodba sodišča prve stopnje v nerazveljavljenem delu I. točke in III. točki izreka razveljavita in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku in ugodilo tožnikovemu reintegracijskemu in reparacijskim zahtevkom, zavrnilo je le zahtevek za plačilo razlike v plači za čas od 2. do 17. 11. 2011. Tožnik je bil zaposlen pri toženi stranki za nedoločen čas in je po pogodbi o zaposlitvi opravljal funkcijo predsednika uprave. Nadzorni svet ga je 19. 10. 2011 odpoklical zaradi hujših kršitev obveznosti in imenoval začasnega predsednika uprave. Ob tem je pooblastil predsednika Nadzornega sveta, da izvede postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Presodilo je, da bi na podlagi 18. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR) lahko izredno odpoved tožniku podal le začasni predsednik uprave, predsednik nadzornega sveta pa ni imel pisnega pooblastila za podajo odpovedi. Pisno soglasje začasnega predsednika uprave je bilo dano le za vodenje postopka, ne pa tudi za samo odpoved. Tudi naknadna odobritev dejanj ne more nadomestiti pisnega soglasja.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke glede nezakonitosti odpovedi zavrnilo, v preostalem delu pa je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Strinjalo se je s presojo sodišča prve stopnje, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita že iz formalnih razlogov, ker odpovedi ni podala upravičena oseba. Podal bi jo lahko le novi začasni predsednik uprave ali od njega pisno pooblaščena oseba. Pri tem se enako kot že sodišče prve stopnje sklicuje tudi na sodno prakso Vrhovnega sodišča v podobnih primerih.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje v zavrnilnem delu vlaga tožena stranka revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega in drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sodišče ni pojasnilo v čem je sploh problematika pooblastila z dne 19. 10. 2011 in zakaj tega dokaza ni upoštevalo, pa čeprav se priči nista natančno spominjali, kdaj je bilo podpisano. Začasni predsednik uprave je vedel, da lahko svoja pooblastila, izhajajoča iz funkcije zakonitega zastopnika družbe, prenaša tudi na pooblaščence (odvetniško družbo ali predsednika nadzornega sveta). V izpodbijani sodbi je zato glede odločilnih dejstev nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe in med listinami v spisu, sodba pa nima razlogov o odločilnih dejstvih. Nerazumljiva je obrazložitev, da pojem izvedba postopka odpovedi, ki je vsebovan v pooblastilu z dne 19. 10. 2011 ne vključuje tudi izdaje izredne odpovedi. Bistvena je prava volja pooblastitelja, priči pa sta pojasnili, da je pooblastilo vsebovalo tudi pooblastilo za izdajo dokumentov, potrebnih za odpoved, pooblastitelj pa ni izpovedal, da bi pooblaščenec kakorkoli prekoračil svoja pooblastila. Tudi v tem delu je zaključek sodišča v nasprotju z izvedenimi dokazi. Tožena stranka ugovarja stališču obeh sodišč, da naknadna odobritev dejanj začasnega predsednika uprave z dne 19. 12. 2011 morebitnih pomanjkljivosti glede pooblastila, ni mogla sanirati. Tak zaključek predstavlja kršitev določbe prvega odstavka 73. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki se smiselno uporablja v skladu z 11. členom ZDR. ZDR ne upošteva v celoti, da se mora položaj poslovodne osebe obravnavati in varovati predvsem v smislu upoštevanja korporacijskega prava. Zakon ureja specifičnosti le pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi s poslovodno osebo in glede možnosti drugačnega urejanja pravic in obveznosti. Glede prenehanja delovnega razmerja pa obstoji v ZDR pravna praznina, zaradi česar bi morala sodišča upoštevati predvsem pravo gospodarskih družb. Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) v 283. členu določa, da predsednik nadzornega sveta zastopa družbo proti članom uprave in v skladu s to določbo je Nadzorni svet tožene stranke po sprejemu sklepa o razrešitvi tožnika s funkcije predsednika uprave, za postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pooblastil predsednika nadzornega sveta. Pogodba o zaposlitvi s tožnikom je bila sklenjena za opravljanje korporacijske funkcije in je po njegovi razrešitvi ostala v veljavi, zato jo je utemeljeno odpovedal nadzorni svet. Nesmiselno je razlogovanje sodišč, da sta za odpoklic in odpoved pogodbe o zaposlitvi (to je dejanji, ki sta neločljivo povezani) predsedniku uprave, pristojna dva različna organa družbe. Navaja še, da bi bilo treba obstoječo prakso Vrhovnega sodišča, vsaj glede delniških družb, spremeniti, ker je v konfliktu s pravom gospodarskih družb. Nadzorni svet oziroma njegov predsednik je tisti organ, ki je predsedniku uprave naložil določene korporacijske dolžnosti in sklenil z njim pogodbo, zato naj isti organ tudi odloča o odpovedi te pogodbe iz razlogov za odpoved, ki so enaki kot razlogi za odpoklic.

4. Tožeča stranka je na revizijo odgovorila in predlaga, da jo revizijsko sodišče zavrne kot neutemeljeno.

5. Tožena stranka je 21. 8. 2013 vložila še dopolnitev revizije, ki pa je ni mogoče upoštevati, saj je bila vložena po izteku roka za vložitev revizije.

6. Revizija je utemeljena.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člen ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

8. Uprava je organ delniške družbe, ki vodi posle družbe ter jo zastopa in predstavlja (prvi odstavek 265. člena in prvi odstavek 266. člena ZGD-1) in ima enega ali več članov – direktorjev (drugi odstavek 265. člena ZGD-1). Člane uprave in predsednika imenuje in razrešuje nadzorni svet družbe (268. člen ZGD-1). Po Statutu tožene stranke (priloga B14) ima uprava tožene stranke enega člana (21. člen Statuta), katerega pravice in obveznosti se določijo v pogodbi, ki jo v imenu družbe sklene predsednik nadzornega sveta (29. člen Statuta).

9. Tožnik je s toženo stranko sklenil „individualno“ pogodbo o zaposlitvi, z dvema aneksoma. Kot pravna podlaga pogodbe sta navedena tako Zakon o gospodarskih družbah kot Zakon o delovnih razmerjih. V 1. točki pogodbe je določeno, da je tožnik v delovnem razmerju v družbi za nedoločen čas, pogodba pa se sklepa za čas trajanja mandata predsednika uprave. Stranki sta torej sklenili pogodbo, ki ureja tako korporacijski kot delovno pravni položaj tožnika. Bistveno pri tem je, da v skladu s pogodbo tožniku delovno razmerje ne preneha avtomatično sočasno s prenehanjem funkcije predsednika uprave. V točki VIII. pogodbe je izrecno dogovorjeno, da mu je v primeru (tudi predčasnega) prenehanja mandata predsednika uprave, tožena stranka dolžna zagotoviti ustrezno delovno mesto.

10. „Dvojnost“ položaja poslovodje družbe, ki jo dopušča 72. člen ZDR, gotovo povzroča težave in pomisleke, ki jih navaja tudi revizija. Lahko tudi glede sodne prakse Vrhovnega sodišča, na katero se sklicuje izpodbijana sodba v točkah 11 in 12 obrazložitve, zlasti še v zvezi z uporabo oziroma razlago določbe tretjega odstavka 18. člena ZDR in določb ZGD-1 (posebej 283. člena). Vendar pa je v obravnavani zadevi za presojo o pravilnosti izpodbijane sodbe pomemben le odgovor na vprašanje, na katerem temelji izpodbijana sodba (in tudi sodba sodišča prve stopnje, pa tudi tožba je obrazložena le v tem delu): ali je oseba, ki je podala izredno odpoved v imenu delodajalca, imela za to pooblastilo. Ni namreč sporno, da je odpoved podal (podpisal) predsednik nadzornega sveta tožene stranke. Ker tožena stranka (še v reviziji) izhaja iz predpostavke, da je predsednik nadzornega sveta za to imel ustrezno pooblastilo, se revizijsko sodišče ne spušča v presojo, ali bi odpoved razrešenemu predsedniku uprave lahko veljavno podal tudi brez tega.

11. Po določbi prvega odstavka 18. člena ZDR nastopa v imenu delodajalca, ki je pravna oseba, njegov zastopnik, ali od njega pisno pooblaščena oseba. ZDR ne določa kroga oseb, ki so lahko pooblaščene s strani delodajalca in ne določa drugih omejitev, razen da mora biti pooblastilo pisno (tako sklep VIII Ips 162/2011 z dne 1. 10. 2012). Ker razen določbe prvega odstavka 18. člena ZDR ne ureja zastopanja, se po določbi prvega odstavka 11. člena ZDR glede zastopanja in pooblastila uporabljajo določbe 69. do 79. člena OZ (tako sodba VIII Ips 272/2004 z dne 7. 12. 2004). Pooblaščenec delodajalca delavcu ni dolžan predložiti pooblastila ob podaji odpovedi, zadošča, da se obstoj pooblastilnega razmerja med zakonitim zastopnikom in pooblaščencem, v katerem je izražena prava volja delodajalca, dokaže v postopku pred sodiščem (tako sodba VIII Ips 73/2011 z dne 19. 3. 2012). Pomemben je dejanski obstoj pooblastilnega razmerja med pooblastiteljem in pooblaščencem (tako na primer sklep v zadevi VIII Ips 162/2011).

12. Materialno pravno zmotna je presoja sodišča, da pooblastilo za „izvedbo postopka odpovedi“ ne more vključevati tudi „izdaje izredne odpovedi“. ZDR res navaja kot opredelitev vsebine 83. člena, da gre za "postopek pred odpovedjo s strani delodajalca". Toda to ne pomeni, da bi moral delodajalec izvajati kakšen poseben postopek s formalnimi odločitvami (sklepi) ter z vsemi procesnimi zagotovili in roki. Gre za odpoved pogodbe, za katero veljajo splošna pravila o odpovedi (obligacijskih) pogodb, in tiste dodatne zahteve oziroma pogoji, ki jih ZDR predpisuje zaradi varstva delavca, kot praviloma šibkejše pogodbene stranke (tako že sklep VIII Ips 215/2004 z dne 12. 10. 2004 in več kasnejših odločitev). Izvedba postopka izredne odpovedi pomeni tako predvsem odpoved samo – torej njeno podajo ob izpolnjenih vseh predpisanih pogojih: pravočasnost, zagovor, pisnost in obrazloženost, vročitev. Le če bi se delodajalec odločil za ožje pooblastilo (na primer samo za izvedbo zagovora), bi to moralo biti v pooblastilu posebej navedeno.

13. Poleg tega je materialno pravno zmotno tudi stališče sodišča, da določbe 73. člena OZ ne pridejo v poštev. Kot izhaja iz sodne prakse Vrhovnega sodišča (na primer citirana zadeva VIII Ips 272/2004), se glede zastopanja in pooblastila uporabljajo določbe 69. do 79. člena OZ, ob upoštevanju določbe 18. člena ZDR, da mora biti pooblastilo pisno. To pomeni, da je praviloma možna in dopustna tudi naknadna pisna odobritev dejanj pooblaščenca. Še posebej v primeru, ko ni dvoma, da pooblaščenec ima pooblastilo za izvedbo postopka odpovedi, pa je sporno le, ali tako opredeljeno pooblastilo vključuje tudi podajo odpovedi same. Torej v primeru, ko pooblastilno razmerje obstaja, sporen je le dejanski obseg pooblastila. To pa lahko pooblastitelj (v obravnavani zadevi tožena stranka) dokazuje tudi v sodnem postopku (tako odločitev v zadevi VIII Ips 73/2011).

14. Nesprejemljiva je izpodbijana odločitev tudi glede na dejanske ugotovitve o poteku razrešitve in „postopka“ izredne odpovedi. Pri tem revizija utemeljeno opozarja, da je taka odločitev obremenjena tudi z zatrjevanimi bistvenim kršitvami pravil postopka. Nebistveno je, ali je bilo pooblastilo začasnega predsednika uprave, dano predsedniku nadzornega sveta, podpisano 19. 10. 2011 ali kakšen dan kasneje. Nebistveno je tudi, da je pooblastil predsednika za izvedbo postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi tudi nadzorni svet sam. To ne pomeni, da pooblastila zastopnika tožene stranke ni bilo ali da ni bilo veljavno. Bolj pomembno je dejstvo, ki izhaja tudi iz izpovedi obeh prič (pooblastitelja in pooblaščenca), da sta postopek vodila skupaj oziroma usklajeno (ob pomoči odvetnika in strokovnih služb) in da med njima očitno ni bilo sporno, da bo tudi listine v „postopku“ odpovedi izdal predsednik nadzornega sveta. Nenazadnje sta tudi pooblastilo odvetniški pisarni za zastopanje na zagovoru pred izredno odpovedjo dala (podpisala) oba. Da je predsednik nadzornega sveta ravnal v okviru dejanskih pooblastil začasnega predsednika uprave izhaja tudi iz pisne odobritve njegovih dejanj z dne 19. 12. 2011. 15. Odločitev, da je izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku podala neupravičena (nepooblaščena) oseba in je zato že iz tega razloga nezakonita, je glede na navedeno materialno pravno zmotna. O utemeljenosti odpovednega razloga sodišče ni odločalo. Ker zato ni pogojev za spremembo izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče reviziji ugodilo, razveljavilo izpodbijano sodbo in sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (drugi odstavek 380. člena ZPP). Ne glede na to, da ima tožba v tem delu le povsem splošno navedbo, da „kot neutemeljene prereka očitane kršitve in meni, da za njih ni odgovoren“, bo moralo sodišče v ponovljenem postopku o tem odločiti.

16. O stroških revizijskega odgovora je sodišče odločilo na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP.