Jedro

Nasprotna tožba se glede dovoljenosti revizije presoja samostojno. Vrednost spornega predmeta nedenarnih zahtevkov je bila označena šele v reviziji, kar je prepozno; pravdni stranki si zato v zvezi z nedenarnimi zahtevki nasprotne tožbe nista zagotovili revizije in jo je moralo revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP zavreči.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z delno sodbo odločilo o delu zahtevka po nasprotni tožbi, in sicer je ugodilo zahtevku, da je menjalna pogodba razdrta.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo delno sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožnica vlaga revizijo iz vseh revizijskih razlogov in predlaga, da se reviziji ugodi in spremeni sodbo sodišča druge stopnje tako, da se ugodi njeni pritožbi in spremeni sodbo sodišča prve stopnje tako, da se zavrne tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi, podredno pa, da se razveljavita sodbi sodišč prve in druge stopnje ter se zadeva vrne sodišču prve ali druge stopnje v novo sojenje.

4. Toženka je vložila odgovor na revizijo, v katerem nasprotuje revizijskim razlogom in predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Nasprotna tožba se glede dovoljenosti revizije presoja samostojno. Tudi glede nasprotne tožbe, če gre za nedenarni zahtevek, velja, da je dovoljenost revizije v tem delu odvisna od zneska ocenjene vrednosti spornega predmeta, ki jo mora nasprotni tožnik navesti že v nasprotni tožbi (drugi odstavek 44. člena in drugi odstavek 180. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)). Če tožnik ne označi vrednosti spornega predmeta, pa mora temu ugovarjati nasprotna stranka in zahtevati opredelitev vrednosti spornega predmeta. Nasprotna tožba je sicer vsebovala en denarni in dva nedenarna zahtevka. Vrednost spornega predmeta nedenarnih zahtevkov nasprotne tožbe skozi celoten postopek ni bila navedena. Z revizijo se izpodbija delno sodbo, s katero sta nižji sodišči odločili o enem nedenarnem zahtevku. Vrednost spornega predmeta nedenarnih zahtevkov je bila označena šele v reviziji, kar je prepozno, saj bi se vrednost spornega predmeta morala navesti oziroma njena pravilnost preizkusiti najkasneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari (tretji odstavek 44. člena ZPP). Ker torej vrednost spornega predmeta ni bila označena, si pravdni stranki v zvezi z nedenarnimi zahtevki nasprotne tožbe nista zagotovili revizije, zato jo je moralo revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP zavreči.(1)

7. Revizijski neuspeh deli tudi zahteva tožnice za povrnitev stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Toženka pa revizijskih stroškov odgovora na revizijo ni priglasila.

Op. št. (1): Primerjaj II Ips 599/1998, II Ips 172/1998, II Ips 475/2002, II Ips 453/2006, II Ips 1171/2008.