Jedro

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja pravne podlage tožbenega zahtevka tožeče stranke.

Izrek

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja pravne podlage tožbenega zahtevka tožeče stranke.

Obrazložitev

1. Ker je delovno sodišče na prvi stopnji odločilo, da mora delavcu K. F. priznati vse pravice iz delovnega razmerja, vključno s plačo za čas, ko ni delal in je drugostopenjsko sodišče njeno pritožbo zavrnilo, je tožeča stranka delavcu izplačala neto plačo, od te pa je plačala tudi davek od osebnih prejemkov ter prispevke za socialno varnost. Hkrati je zoper pravnomočno sodbo drugostopenjskega sodišča vložila revizijo, s katero je uspela: Vrhovno sodišče je ugotovilo, da civilnopravno razmerje med tožnikom in K. F. ni obstajalo in zato ni bilo podlage za plačilo plače. Po prepričanju tožeče stranke ni bilo podlage za plačilo davkov in prispevkov. Vrnitev le teh je tožeča stranka zahtevala s tožbo, vloženo na redno (Okrajno) sodišče (v Ljubljani).

2. Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo zaradi odsotnosti sodne pristojnosti za odločitev o zahtevku, za katero je po njegovem prepričanju pristojen davčni organ. Drugostopenjsko sodišče je sklep o zavrženju tožbe zavrnilo.

3. Tožeča stranka je vložila predlog za dopustitev revizije zoper sklep sodišča druge stopnje glede pravnega vprašanja „Kakšen pravni učinek ima prenehanje civilnopravnega razmerja (odpade pravni temelj za določitev obdavčitve po specialnih predpisih) med strankama v sodnem postopku, na zahtevo po vračilu plačila že plačanega zneska na podlagi prisilnih predpisov – davčnih predpisov davčnemu organu, v času obstoja veljavnega pravnega temelja ter s tem določitve pristojnosti civilnega sodišča po prvem členu Zakona o pravdnem postopku oziroma pristojnosti davčnega organa na podlagi specialnega zakona ter s tem določitve upravne zadeve – uporaba 97. člena Zakona o davčnem postopku ali 190. člena Obligacijskega zakonika?“. Nasprotuje stališču pritožbenega sodišča, da je treba v konkretnem primeru o vrnitvi davščin odločiti na podlagi 97. člena Zakona o davčnem postopku; meni, da ta določba predstavlja ustrezno pravno podlago le v primerih, ko davčni organ davke odmeri in jih davčni zavezanec plača, pa se pozneje izkaže, da odmera ni bila utemeljena ali da je bila po višini neustrezna (previsoka), da pa to ne velja v primerih, ko plačilo davkov in prispevkov ni temeljilo na odmeri davčnega organa (ko so bili plačani npr. na podlagi sodbe), pa podlaga za izplačilo naknadno odpade – v takem primeru gre po prepričanju tožeče stranke za terjatev iz 190. člena Obligacijskega zakonika, s tem pa za spor o civilnopravnem razmerju, za katerega je podana po 1. členu Zakona o pravdnem postopku sodna pristojnost. 4. Vrhovno sodišče meni, da so podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, zato jo je glede predlaganega vprašanja (ki ga je zaradi jasnosti preoblikovalo, ne da bi pri tem poseglo v njegovo vsebino) dopustilo (tretji odstavek 367.c člena istega zakona).