Jedro

Izpodbijanje pravnih dejanj ne pomeni zahteve za razveljavitev pravnega posla. Pravno dejanje izgubi učinek le proti tožniku in le toliko, kolikor je potrebno za izpolnitev njegovih terjatev (284. člen ZOR). Zato se tiče tožbeni zahtevek le tistega, v čigar korist je bilo izpodbijano pravno dejanje storjeno.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je darilna pogodba, ki sta jo dne 27.11.1997 sklenila A. Z. kot darovalec in L. Z. kot obdarjenka za solastniški delež 1/2 nepremičnine vl. št. 90 k.o... brez pravnega učinka do tožeče stranke in da mora toženka dovoliti izvršbo na svoj solastniški delež v obsegu 1/2 pri tej nepremičnini za izterjavo tožničine terjatve 10.800 DEM v tolarski protivrednosti zoper dolžnika A. Z. Ugotovilo je, da je tožnica brez uspeha vodila izvršbo proti A. Z. Dolžnik A. Z. pa je z darilno pogodbo prenesel na toženko svoj solastniški delež nepremičnine vl. št. 90 k.o... S tem neodplačnim razpolaganjem v korist toženke je Z. kot dolžnik oškodoval tožnico kot upnico. Proti Z. je bila izvršba neuspešna. Ni bilo ugotovljeno, da poseduje drugo premoženje, prejema pa pokojnino, ki z varstvenim dodatkom vred znaša približno 50.000 SIT, kar komaj zadošča za njegovo preživljanje. Zato je odločilo, da Z. neodplačno razpolaganje v korist toženke nima pravnega učinka nasproti tožnici kot upnici.

Tožena stranka se je pritožila proti tej sodbo. Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in v dejanskem in pravnem pogledu potrdilo sodbo prve stopnje.

Proti tej sodbi vlaga tožena stranka revizijo. Uveljavlja vse revizijske razloge iz 370. člena Zakona o pravdnem postopku in predlaga, da revizijsko sodišče razveljavi obe sodbi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je toženkin mož podpisal potrdilo o svojem dolgu pod grožnjo, da bo sicer umorjen. Sicer pa je sodišče prekoračilo svoje pristojnosti, ko je odločalo o tem, ali ima A. Z. dovolj sredstev za izpolnitev obveznosti. Tega tožeča stranka ni navajala, zato sodišče tega ne bi smelo ugotavljati. Ne glede na to so ugotovitve napačne. Z. ima pokojnino približno 50.000 SIT mesečno. Na to pokojnino ni bila predlagana izvršba. Sicer pa bi bilo treba ugotoviti, ali ima Z. prihranke.

Toženka sama ni pasivno legitimirana.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, iz Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (390. člen Zakona o pravdnem postopku).

Ker je bila sodba prve stopnje izdana pred uveljavitvijo Zakona o pravdnem postopku iz leta 1999 (Ur. l. RS, št. 26/99), je revizijsko sodišče na podlagi 498. člena tega zakona uporabilo Zakon o pravdnem postopku iz leta 1977 (Ur. l. SFRJ, št. 4/77 do 27/90 - v nadaljevanju ZPP). Navedbo členov ZPP 1999 je upoštevalo kot ustrezne določbe ZPP 1977. Revizija ni utemeljena.

Tožeča stranka je na glavni obravnavi dne 18.5.1999 predlaga le poizvedbe o tem, ali A. Z. razpolaga s premičnim premoženjem, na katerega je mogoče seči z izvršbo, ter poizvedbe o višini pokojninskih prejemkov. Zato ni točna revizijska trditev, da je sodišče samo brez predloga strank ugotavljalo ta dejstva. Ugotovitev, da dolžnik Z. nima rubljivega premoženja torej temelji na dokazih, ki so bili izvedeni na predlog tožeče stranke. Glede njegovih prihrankov pa ni bilo nobenega dokaznega predloga, zato tožena stranka neutemeljeno uveljavlja šele v reviziji, ko novih dokazov ni več mogoče predlagati (tretji odstavek 385. člena ZPP 1977), da bi bilo treba ugotoviti še ta dejstva. Vsekakor je ugotovljeno, da izvršba na premičnine ni bila uspešna, da Z. drugih premičnin nima in da pokojnina ni dovolj visoka, da bi bilo mogoče iz nje izterjati tožničino terjatev. Zato so pravilno ugotovljene predpostavke za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj iz drugega odstavka 280. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR).

Pasivna legitimacija tožene stranke je določena z drugim odstavkom 283. člena ZOR, ki izrečno določa, da se izpodbojna sodba vloži zoper tretjega, s katerim je bilo ali v čigar korist je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje. Izpodbijano pravno dejanje je darilo nepremičninskega deleža toženki. Dejanje je torej storjeno v korist toženke, zato je ona pasivno legitimirana za tožbo za izpodbijanje pravnih dejanj. Pri tem je pomembno, da izpodbijanje pravnih dejanj ne pomeni zahteve za razveljavitev pravnega posla. Pravno dejanje izgubi učinek le proti tožniku in le toliko, kolikor je potrebno za izpolnitev njegovih terjatev (284. člen ZOR). Zato se tiče tožbeni zahtevek le tistega, v čigar korist je bilo izpodbijano pravno dejanje storjeno. To je razlog, zakaj je z 283. členom ZOR izrečno določena pasivna legitimacija tretjega, ne pa obeh pogodbenih strank, udeleženih pri izpodbijanem pravnem dejanju.

Glede na navedeno uveljavljani revizijski razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386. člen ZPP). Zato je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo tožene stranke kot neutemeljeno (393. člen ZPP).