Jedro

Zamolčanja podatkov, da se je nekoč zdravil zaradi bolezni srca, ob razlogih, da je po preboleli bolezni ves čas opravljal težka dela tudi pri drugih delodajalcih in ni čutil več posledic, pri čemer zdravniško spričevalo vsebuje oceno, da izpolnjuje posebne zdravstvene zahteve za opravljanje del pri toženi stranki, tudi po presoji revizijskega sodišča ni mogoče šteti za nobeno naklepno ali hudo malomarno ravnanje.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je 23. 4. 2010 tožniku, ki je bil zaposlen na delovnem mestu pripravljalec vlivališča, izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz odpovednega razloga po drugi alineji prvega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR). Očitala mu je, da je zavestno kršil temeljno obveznost, ki jo ima delavec na podlagi 34. člena ZDR, to je dolžnost obveščanja, ker je ni obvestil o grozeči nevarnosti za njegovo življenje ali zdravje.

2. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 23. 4. 2010 nezakonita in da tožniku pogodba o zaposlitvi pri toženi stranki ni prenehala in še traja, zaradi česar ga je dolžna pozvati nazaj na delo na delovno mesto, ki je v skladu z njegovimi omejitvami invalida III. kategorije, mu za čas trajanja nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi obračunati plače, kakor če bi delal po pogodbi o zaposlitvi, od njih odvesti davke in prispevke in druge dajatve, neto plače pa mu skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi izplačati.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje.

4. Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožena stranka vložila revizijo iz vseh razlogov po 370. členu Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodišču druge in prve stopnje očita, da sta ugotavljali le dejanski vpliv tožnikovega zamolčanja njegovega zdravstvenega stanja na izpolnjevanje njegovih delovnih obveznosti, ne pa tudi potencialnega, s tem pa sta zmotno uporabili določbo 34. člena ZDR, ki kot enakovredno kršitev določa tudi zamolčanje dejstev oziroma podatkov, ki bi lahko vplivali na izpolnjevanje delavčevih obveznosti. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje v zadevi ni bilo popolno in pravilno ugotovljeno. Tožena stranka je za dokazovanje tega odločilnega dejstva predlagala postavitev izvedenca medicinske stroke, sodišči pa sta njen dokazni predlog v nasprotju z določbo 243. člena ZPP zavrnili brez vsake obrazložitve, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost obeh sodb. Obema sodiščema očita tudi bistvene kršitve določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, sodišču druge stopnje pa še kršitev 360. in 347. člena ZPP, ki sta prav tako vplivali na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri materialnopravni presoji izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje. Po izrecni določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

7. Iz obrazložitve izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 23. 4. 2010 (priloga A1) izhaja, da je le-ta podana iz odpovednega razloga po drugi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR (če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja). Tožena stranka je tožniku očitala, da je na predhodnem preventivnem zdravstvenem pregledu, kamor ga je napotila 28. 5. 2007, zamolčal, da ima telesno okvaro zaradi obolenja srca, pri čemer je tudi zavestno podpisal izjavo, da so podatki o boleznih resnični in popolni ter tako zavedel zdravnika, da mu je izdal zdravniško spričevalo, da izpolnjuje posebne zdravstvene zahteve za navedeno delovno mesto, prav tako pa navedenega dejstva ni sporočil zdravniku na drugem preventivnem zdravstvenem pregledu 19. 11. 2007. 8. Iz dejanskih ugotovitev, na katere je revizijsko sodišče vezano, izhaja, da se je tožnik v času dela pri toženi stranki počutil zdravega, da se ni več zdravil zaradi kakršnihkoli težav v zvezi s srčno kapjo, ki jo je utrpel v letu 1997, torej približno deset let pred zaposlitvijo pri toženi stranki, da ni več hodil na preglede h kardiologu (nazadnje je bil napoten h kardiologu v novembru leta 2004) ter da tudi invalidska komisija pri njem ni ugotovila invalidnosti v posledici te srčne kapi. Ob takšnem dejanskem stanju revizijsko sodišče pritrjuje presoji obeh nižjih sodišč, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker tožnik očitane kršitve delovnih obveznosti ni storil naklepno ali iz hude malomarnosti. Zamolčanja podatkov, da se je nekoč zdravil zaradi bolezni srca, ob razlogih, da je po preboleli bolezni ves čas opravljal težka dela tudi pri drugih delodajalcih in ni čutil več posledic, pri čemer zdravniško spričevalo vsebuje oceno, da izpolnjuje posebne zdravstvene zahteve za opravljanje del pri toženi stranki, tudi po presoji revizijskega sodišča ni mogoče šteti za nobeno naklepno ali hudo malomarno ravnanje.

9. Ker je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita že iz tega razloga, revizijske navedbe glede zmotne uporabe 34. člena ZDR in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka za presojo zadeve niso pomembne. Ob pravilni uporabi materialnega prava upoštevaje za revizijsko sodišče zavezujoči dejanski substrat zadeve (tretji odstavek 370. člena ZPP) namreč tožena stranka z njimi ne more doseči spremembe ali razveljavitve izpodbijane sodbe. Revizijsko sodišče pri tem še dodaja, da se glede na omejenost revizijskega preizkusa tudi ni ukvarjalo s pravočasnostjo izpodbijane odpovedi niti z vprašanjem, ali je neizpolnjevanje obveznosti kandidata za zaposlitev v fazi sklepanja pogodbe o zaposlitvi, torej preden je ta sklenjena (27. člen ZDR), sploh mogoče sankcionirati z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.

10. Glede na navedeno revizijski razlogi niso podani. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.