Jedro

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, v kateri je tožena stranka tožniku očitala, da je pred nastopom dela ni obvestil o prebolelem srčnem infarktu (in da o tem tudi ni obvestil zdravnika pri predhodnem preventivnem zdravstvenem pregledu), ni zakonita, saj tožena stranka ni dokazala, da bi tožnikova okvara na srcu kakorkoli vplivala na opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 23. 4. 2010, ki jo je tožena stranka podala tožeči stranki, nezakonita (1. toč. izreka); ugotovilo je, da tožeči stranki pogodba o zaposlitvi pri toženi stranki ni prenehala in še traja (2. toč. izreka), zaradi česar je tožena stranka dolžna tožečo stranko pozvati nazaj na delo na delovno mesto, ki je v skladu z njenimi omejitvami invalida III. kategorije, ji za čas trajanja nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi obračunati plače, kakor če bi delala po pogodbi o zaposlitvi, od njih odvesti davke in prispevke in druge dajatve, neto plače pa izplačati tožeči stranki z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vsakomesečne zapadlosti posameznega zneska plače, ki zapade vsakega 18. dne v mesecu za pretekli mesec dalje do plačila, v 8 dneh pod izvršbo (3. toč. izreka). V skladu z uspehom v sporu je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 609,00 EUR v 8 dneh od prejema sodbe, za primer zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne od poteka določenega izpolnitvenega roka do plačila na TRR Delovnega sodišča v Mariboru št. 01100-6370501514, sklic na št. 00 41 2010, pod izvršbo, tožena stranka pa nosi sama svoje stroške postopka (4. toč. izreka).

Tožena stranka se je pritožila zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov po določbi 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in spremembe), ki se v skladu z določbo 19. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) uporablja tudi v sporih pred delovnim sodiščem. Navaja, da sodba ni dovolj argumentirana, sodišče je nekritično sledilo navedbam tožnika, nekaterih bistvenih dokazov pa ni upoštevalo. Sodišče je zmotno ugotovilo dejansko stanje, saj bi lahko na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo pomembna dejstva, ki jih navaja. V konkretnem primeru ni mogoče spregledati tožnikove kršitve obveznosti obveščanja delodajalca, kot mu to nalaga določba 34. čl. Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in spremembe). Zaradi kršitev sta bili ogroženi njegovo življenje in zdravje, hkrati pa tudi življenje in zdravje drugih oseb. Tožnik je kršitve izvršil vsaj iz hude malomarnosti, če ne že naklepoma. Iz napotnice za predhodni zdravniški pregled in zdravniškega spričevala z dne 31. 5. 2007 je razvidno, da tožnik izpolnjuje zdravstvene zahteve za delovno mesto pripravljalca vlivališča in žerjavovodje. Iz zdravniškega spričevala izhaja njegova izjava, da so podatki o boleznih in poškodbah resnični in popolni. Iz izpovedb zdravnikov P. in B.K. je razvidno, da se tožniku zdravniško spričevalo ne bi izdalo, v kolikor bi podal dejanske podatke o svojem zdravstvenem stanju. Sodišče je zmotno interpretiralo tudi dejstvo o njegovi 60 % telesni okvari. Tožnik je bil v trenutku podaje invalidske ocene zaposlen na delovnem mestu konfekcionarja, zaradi česar so ugotovitve invalidske komisije, da pri njemu ni invalidnosti, nerelevantne. Zdravnika P. in B.K. nista potrdila, da možganska kap, ki jo je doživel tožnik leta 2008, ni posledica srčne kapi iz leta 1997. B.K. je navedla, da možganska kap praviloma ni posledica srčne kapi, med tem, ko je P. navedel, da bi na to vprašanje težko odgovoril. Zato ugotovitev P., ki je strokovnjak na medicinskem področju, v celoti ovrže subjektivno oceno tožnika, da se je počutil popolnoma zdravega za opravljanje dela pripravljalca vlivališča. Tožniku je bila z odločbo ZPIZ dne 13. 5. 2010 priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto in z omejitvami pri delu. Izpostavljenost vročini in dvigovanje težjih bremen sta tipični in poglavitni lastnosti dela na delovnem mestu pripravljalec vlivališča. Prav navedene okoliščine, ki jim je bil tožnik dnevno izpostavljen, so povzročile poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja ter v tej posledici možgansko kap. Sodni izvedenec bi lahko ugotovil, ali sta predstavljala srčna kap ter posledično 60 % telesna okvara takšne okoliščine, ki bi vplivale na izpolnjevanje tožnikovih delovnih obveznosti. Sodišče je dalo prevelik pomen izpovedbi tožnika, ne pa ostalim dokazom. Zmotna je ugotovitev sodišča, da bi moral dispanzer medicine dela, prometa in športa sam pridobiti tožnikovo kartoteko, saj je dolžnost tožnika, da o svojem zdravstvenem stanju na pregledu celovito in resnično poroča. V tej zvezi je sodišče zmotno presodilo dokaze v skladu z določbo 8. čl. ZPP. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sodbo tako, da tožnikove zahtevke v celoti zavrne oz. podrejeno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v mejah pritožbenega izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava (2. odst. 350. čl. ZPP). Po takšnem preizkusu je ugotovilo, da vsebuje izpodbijana sodba v odločilnih dejstvih pravilne dejanske in pravne razloge. Sodišče prve stopnje je na ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Poleg tega tako v zvezi z izvedenim postopkom kot z izdano sodbo ni storilo nobene bistvene postopkovne kršitve, na katere je opozorila pritožba in na katere je moralo pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato pritožbeno sodišče na tožnikove pritožbene navedbe še odgovarja.

Iz izvedenih dokazov je razvidno, da je tožena stranka dne 23. 4. 2010 izredno odpovedala tožniku pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu pripravljalec vlivališča in sicer iz odpovednega razloga hujše kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja po določbi 2. alineje 1. odst. 111. čl. ZDR, ker je zavestno zamolčal temeljno obveznost, ki jo ima delavec na podlagi 34. čl. ZDR, to je dolžnost obveščanja, ker jo ni obvestil o grozeči nevarnosti za njegovo življenje ali zdravje. Tožnik je na predhodnem preventivnem zdravstvenem pregledu, kamor ga je napotila dne 28. 5. 2007, zamolčal, da ima telesno okvaro zaradi obolenja srca v posledici miokardne kapi iz leta 1997, pri čemer je na predhodnem pregledu zavestno podpisal izjavo, da so podatki o bolezni resnični in popolni ter tako zavedel zdravnico, da mu je dne 31. 5. 2007 izdala zdravniško spričevalo, da izpolnjuje posebne zdravstvene zahteve za navedeno delovno mesto.

Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku preizkusilo izpodbijano izredno odpoved in ugotovilo, da ni bila utemeljena. Tožnik se je v času dela pri toženi stranki počutil zdravega, ni hodil na nobene preglede h kardiologu in se ni zdravil za kakršne koli težave zaradi pretrpljene srčne kapi v letu 1997. Tudi invalidska komisija ni ugotovila invalidnosti, ki bi izhajala iz srčnega obolenja. Tožnik je bil nazadnje napoten h kardiologu novembra 2004, kot je to razvidno iz zdravstvene kartoteke, vendar po opravljanem EKG preizkusu pristojni zdravnik specialist ni ugotovil nobene spremembe na srcu, strokovno je ocenil, da je tožnik zdrav in sposoben za opravljanje dela. Tožniku ni mogoče očitati, da je naklepoma ali iz hujše malomarnosti kršil pogodbene obveznosti zaradi tega, ker ni pristojnega zdravnika in tožene stranke obvestil o bistvenih okoliščinah bolezenskega stanja na srcu, ki bi vplivale na izpolnjevanje njegovih obveznosti iz delovnega razmerja. Pritožbeno sodišče je po vsebini preizkusilo sprejeto odločitev sodišča prve stopnje o neizkazanem odpovednem razlogu iz določbe 2. alineje 1. odst. 111. čl. ZDR in ugotovilo, da je pravilna.

V določbi 1. odst. 34. čl. ZDR je opredeljeno, da mora delavec obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na izpolnjevanje pogodbenih obveznosti in o njihovih spremembah. Glede tega že zadostuje to, da bi določene okoliščine lahko vplivale, da delavec na primer ne bi mogel nastopiti dela, ali ne bi mogel izpolnjevati delovnih obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Ni nujno, da bi nastale okoliščine povzročile kakršnokoli motnjo, saj zadostuje verjetnost, da bi lahko vplivale na delovni proces. Med ostalimi okoliščinami gre tudi za obveščanje delavca o svojem zdravstvenem stanju in prebolelih bolezni. Vendar v konkretnem primeru tožena stranka ni dokazala, da bi tožnikova okvara na srcu v letu 1997 kakorkoli vplivala na izvajanje opravil pripravljalca vlivališča od leta 2007 dalje, ko se je tožnik zaposlil pri toženi stranki, saj ni izkazano, da bi možganska kap v letu 2008 bila neposredno povezana že z navedenim zdravstvenim stanjem na srcu iz leta 1997. Zato pritožbeno zavzemanje, da je tožnik ob nastopu dela pri toženi stranki, še prej pa pri predhodnem preventivnem zdravstvenem pregledu v dispanzerju za medicino dela, prometa in športa v zdravstvenem domu ..., kamor je bil napoten dne 28. 5. 2007, zamolčal podatek o prebolelem srčnem infarktu, ne more biti upoštevno, saj je do nastopa možganske kapi v letu 2008 brez problemov opravljal delovne zadolžitve na delovnem mestu pripravljalca vlivališča. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema obrazložene razloge v izpodbijani sodbi, do katerih je prišlo po oceni izpovedbe zdravnice specialistke medicine dela, prometa in športa B.K., ki ob EKG pregledu tožnika ni ugotovila nobene okvare na srcu. Če bi bila ta prisotna, bi to posnetek pokazal. Poleg tega ni opazila nobenih težav pri dolgotrajnem težjem delu, ki bi lahko nastale zaradi posledic infarkta ali se ponovile v obliki težkega dihanja in težjem prenašanju fizičnih naporov. Zdravnica je izrecno poudarila, da če doživi oseba v mlajših letih srčni infarkt, ni povečane možnosti, da bi ga še enkrat doživela. Res pa je, da morajo delavci na predhoden zdravstveni pregled prinesti svojo zdravstveno kartoteko, kot sta to izpovedala navedena zdravnica in pooblaščeni zdravnik tožene stranke P.. V kolikor pa delavec kartoteke ne prinese s sabo, potem s svojim podpisom medicinskemu tehniku ali sestri jamči za verodostojnost podatkov o prejšnjih boleznih. Vendar v konkretnem primeru takšna opustitev v ničemer ne vpliva na sposobnost opravljanja dela tožnika v spornem času pri toženi stranki, kot je v tej sodbi že obrazloženo.

Seveda pa, v kolikor je bila kartoteka oz. so bili podatki o prejšnjih delavčevih boleznih tako odločilni za izdajo zdravniškega spričevala in podaje ocene izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev na delovnem mestu, je bila vendarle dolžnost pristojnih oseb na predhodnem zdravniškem pregledu v navedenem dispanzerju, da bi tožniku odklonili pregled in izdajo spričevala. Vendar mu je bilo dne 31. 5. 2007 izdano zdravniško potrdilo, da izpolnjuje posebne zdravstvene zahteve za delovno mesto pripravljalca vlivališča in žerjavovodje. V kolikor temu ne bi bilo tako in bi predhodni zdravniški pregled pokazal pri tožniku kakršnokoli okvaro na srcu oz. bi zdravnica ugotovila okoliščine, da ni sposoben za opravljanje takšnih del, bi najbrž podala drugačno mnenje, lahko pa zahtevala tudi predložitev zdravstvene kartoteke. Zato se tudi po stališču pritožbenega sodišča zamolčanje podatkov s strani tožnika, da se je nekoč zdravil zaradi bolezni srca, ob razlogih, da je po preboleli bolezni ves čas opravljal težka dela tudi pri drugih delodajalcih in ni čutil več posledic, pri čemer zdravniško spričevalo vsebuje oceno, da izpolnjuje posebne zdravstvene zahteve za opravljanje del pri toženi stranki, ne more šteti za nobeno naklepno ali hudo malomarno ravnanje.

Kako bi takšne okoliščine vplivale na delovni proces, je seveda potrebno presojati v vsakem primeru posebej, saj predstavlja ocena o tem dejstvu pravni standard, ki je od primera do primera različen, odločilno pa je, da mora bistveno vplivati na delovni proces. Po ugotovitvi pritožbenega sodišča v tožnikovem primeru to ni bilo podano, saj tožena stranka v sporu ni dokazala, da bi okoliščina glede zamolčanja prebolelega srčnega infarkta v letu 1997 kakor koli vplivala na opravljanje tožnikovega dela po pogodbi o zaposlitvi do nastopa možganske kapi v letu 2008 in na ugotovitev pristojne invalidske komisije v letu v letu 2010, ko je pri tožniku ugotovila III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni iz leta 2008. V tej zvezi ugotovitev izvedencev invalidske komisije, da tožnik za delo pripravljalca vlivališča ni bil sposoben že ob nastopu tega dela v letu 2007, ne vpliva na ugotovljeno dejansko stanje v tem sporu, saj je bilo takšno mnenje podano za potrebe invalidskega postopka v letu 2010. Če pa je bilo temu drugače, kot to izpostavlja pritožba, pa bi lahko pristojne invalidske komisije že v letih pred tem ugotovile invalidnost pri tožniku, vendar izvedeni postopki v letih 1998 in 2005 tega niso pokazali.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo vse pritožbene navedbe, ki jih je poskušala uveljaviti tožena stranka v vloženi pritožbi, da ovrže odločitev v izpodbijani sodbi. Pritožbeno sodišče se je v obrazložitvi te sodbe opredelilo zgolj do tistih navedb, ki bi lahko bile odločilne, vendar je tudi za te ugotovilo, da za drugačno presojo niso pomembne (1. odst. 360. čl. ZZP). Zato je zavrnilo pritožbo in v celoti potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. čl. ZPP).

Tožena stranka je v zvezi s pritožbo priglasila stroške. Ker z njo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške. Takšna odločitev je skladna tudi z določbo 5. odst. 41. čl. ZDSS-1, po kateri delodajalec krije svoje stroške ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice. Vendar pritožbeno sodišče v konkretnem primeru tega pri tožniku ni ugotovilo.