Jedro

Nezadovoljstvo stranke z izvedenskim mnenjem ni razlog za angažiranje drugega izvedenca. Za to se lahko sodišče odloči le, če so v izvedenskem mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, pa pomanjkljivosti in dvomov ni mogoče odpraviti z zaslišanjem izvedenca.

Zoper vsebino zapisnika je potrebno ugovarjati takoj na naroku, zadnje sredstvo kontrole zapisnika je podpis.

Toženca sta nepremičnine priposestvovala še predno ju je tožnica začela opominjati, da nista njihova lastnika.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v točki 2. in 3. izreka spremeni tako, da se zavrneta tožbena zahtevka, ki se glasita: „Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni naročiti in dopustiti, da se jugozahodni del nepremičnine parc. št. 143/0 k.o. X (ID znak: ...) iz 1. točke izreka sodbe, ki ima novo parc. št. 143/3 k.o. X, odmeri v novo nepremičnino s parc. št. 143/3 k.o. X, sicer bo takšno naročilo in dopustitev nadomestila ta sodba, pod izvršbo.

Po opravljeni geometrski odmeri jugozahodnega dela nepremičnine parc. št. 143/0 k.o. X (ID znak: ...) iz 1. tč. izreka sodbe se pri novo nastali nepremičnini 143/3 k.o. X vknjiži lastninska pravica na prvo tožnico Š. M., do 1/1 (do celote), pod izvršbo.“

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 716,38 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 15 dni od prejema te sodbe, od tedaj dalje do plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je prva tožnica lastnica jugozahodnega dela nepremičnine parc. št. 143/3 k.o. X, ki ima na elaboratu sodnega izvedenca in dodatnem elaboratu, ki sta sestavni del sodbe, parc. št. 143/3 k.o. X (točka 1. izreka sodbe); toženi stranki je naložilo, da je dolžna naročiti in dopustiti odmero nove nepremičnine parc. št. 143/3 k.o. X (točka 2. izreka); v točki 3. izreka je odločilo, da se po opravljeni geometrski odmeri pri novonastali nepremičnini parc. št. 143/3 k.o. X vknjiži lastninska pravica na prvo tožnico; ugotovilo, da sta tožnika vsak do ½ solastnika nepremičnin 661/0 in 662/1 k.o. X (točka 4. izreka); toženko obvezalo na plačilo 2.545,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje vsakemu tožniku (točka 5. izreka); in ji naložilo v plačilo tudi 2.727,20 EUR pravdnih stroškov tožnikov, v primeru zamude s pripadki (točka 6. izreka).

2. V laični pritožbi toženka navaja, da se s sodbo ne strinja, ker sta tožnika dobro vedela, da nobena parcela ni njihova. Sodnik ni upošteval, da bi prišel drugi izvedenec. Izvedenec G. si je v njeno škodo dal 4 m2 maneverskega prostora. Tudi njenega podpisa za subvencije in parcelacije sodnik ni upošteval. Dal je zapisati, da ni vedela, kako se imenuje „N.“. Ni upošteval, da je leta 2003 podpisala za prekop T. Na fotografijah se vidi, da okoli njenega skednja ni bilo nikoli voženo in da je tam pasla ovce. Vse priče tožnikov so bile dogovorjene. Sodnik ni sprejel tetinega pisma. Ni vedela, da je teta sploh še živa. Že leta 1994 je tožnikom prigovarjala, pa so zmeraj odgovarjali, da bodo priposestvovali. Pojasnjuje, da se je skregala s sinom, ker je pomagal tožnikom, ko so šli podirat skedenj. Gradbenega dovoljenja za objekt nimajo, ker gre za črno gradnjo. Zahteva, da se izloči sodnika, kakor tudi sodišče. 3. Tožnika sta na pritožbo odgovorila. S konkretnimi razlogi zavračata vse pritožbene navedbe in predlagata, da višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne, toženki pa naloži v plačilo vse stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Glede na podano trditveno podlago in zbrane dokaze je prvostopenjsko sodišče pravilno ocenilo, da sta bila tožnika in njuni pravni predniki dobroverna posestnika nepremičnin, katerih priposestvovanje zatrjujeta. Relevantno dejansko stanje je ugotovilo z 8. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) skladno, to je celostno dokazno oceno zbranega dokaznega gradiva. Pritožba s svojimi trditvami na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja v ničemer ne omaje.

6. Vsi v tem postopku zaslišani, razen toženke, so potrdili tožbene navedbe, ki izkazujejo dobrovernost tožnikov. Pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopenjskemu, da sama izpovedba toženke ni prepričljiva, niti ne podprta s kakšnim drugim dokazom. Ne le tožnica, njena mati in sin, tudi priči, ki s tožnikoma nista v sorodu (A. D. in M. G.) so potrdili navedbe tožnikov o dolgoletnem mirnem uživanju dela parc. parc. št. 143/0 (sedaj nova parc. 143/3) in parcel 661/0, 662/1 ter 1858/0 k.o. X s strani tožnikov in njunih pravnih prednikov. Zato je materialnopravno pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da sta tožnika nepremičnine, ki so predmet tega postopka, na podlagi četrtega odstavka 28. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR) priposestvovala že mnogo pred letom 1994, ko naj bi ju tožnica po svojih trditvah pričela opominjati, da niso njune. Izvedeni dokazi potrjujejo, da je med tožečo stranko in pravnimi predniki toženke prišlo do dogovora o uporabi in zamenjavi parcel. Ker sta tožnika na spornih parcelah na originaren način pridobila lastninsko pravico predno je toženka podpisala soglasje T., listine za pridobitev subvencije tožnikov in v zvezi s parcelacijo, navedbe v zvezi s tem niso relevantne.

7. Sodišče prve stopnje je s pravilnimi razlogi v izpodbijani sodbi obrazložilo, zakaj ni sledilo toženki in angažiralo novega izvedenca geodetske stroke (razlogi v drugem odstavku na strani 12 izpodbijane sodbe). Izvedenec D. G. je izdelal strokovno utemeljeno pisno mnenje, ki ga je še dodatno utemeljil, ko je bil zaslišan. Odgovoril je na vse pripombe na svoje mnenje in jih, izhajajoč iz pravil svoje stroke in izkustvenih spoznanj argumentirano zavrnil. Nezadovoljstvo stranke z izvedenskim mnenjem ni razlog za angažiranje drugega izvedenca. Za to se lahko sodišče skladno s tretjim odstavkom 254. člena ZPP odloči le, če so v izvedenskem mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, pa pomanjkljivosti in dvomov ni mogoče odpraviti z zaslišanjem izvedenca.

8. S pritožbenimi navedbami, da je sodnik dal zapisati, da ni vedela, kako se imenuje „N.“, toženka izpodbija zapis v zapisniku o glavni obravnavi. Zoper vsebino zapisnika pa je skladno s 124. členom ZPP potrebno ugovarjati takoj na naroku, zadnje sredstvo kontrole zapisnika je podpis.(1) Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 27.8.2013, ko je bila zaslišana toženka in je protokolirano, da v zvezi z vprašanjem, kako se po domače imenujeta parceli 661/0 in 662/1 pove, da to ne ve, ne izhaja, da bi kdo imel pripombe na zapisnik, obe prisotni pravdni stranki in njuna pooblaščenca so zapisnik brez pripomb podpisali.

9. Fotografija, ki jo je toženka priložila pritožbi, ni bila del procesnega gradiva, ki bi ga lahko ocenjevalo prvostopenjsko sodišče. Zakaj je fotografijo priložila šele v pritožbi, ne opraviči. Zato gre za nedopustno pritožbeno novoto (337. člen ZPP) in pritožbeno sodišče nanjo ne bo odgovarjalo. S pravočasno predloženimi fotografijami pa toženka ni uspela dokazati zatrjevanih dejstev: dokazna ocena prvostopenjskega sodišča je pravilna.

10. Pravilna je tudi odločitev prvostopenjskega sodišča, da ne zasliši priče T. M., ker je bil dokaz glede na določila 286. člena ZPP predlagan prepozno. Tožba je bila vložena decembra 2012, sodišče je izvedlo več narokov za glavno obravnavo, pravdni stranki in priče je zaslišalo v letu 2013, zadnja zaslišanja prič so bila na naroku 24.9.2013. Tožena stranka je dokazni predlog za zaslišanje priče M. poslala 24.4.2014 po faksu na sodišče in predlog ponovila na zadnjem naroku za glavno obravnavo 25.4.2014. Tako pozno predlaganje zaslišanja priče je utemeljevala s tem, da priča živi v I. s spremenjenim priimkom in ni vedela, da je še živa, da pa je o priči govorila že priča Š. M., in sicer kot o K. T. Predložila je pismo T. M. Iz poštnega žiga je razvidno, da je bilo poslano toženki 3.3.2014. Glede na to, da je postopek tekel že dolgo časa, da naj bi se priča omenjala tekom postopka in da se je priča oglasila več kot mesec pred zadnjim narokom za glavno obravnavo, toženki ni uspelo opravičiti ravnanja, da zaslišanja priče ni predlagala prej, ne pa šele na zadnjem naroku za glavno obravnavo oz. dan pred tem po faxu.

11. Dokaznega predloga za zaslišanje sina toženke ni bilo, zato ni relevantno, ali je, in če je, zakaj je pomagal pri gradnji gospodarskega poslopja in kaj toženka o tem meni. Z navedbami v zvezi z gradbenim dovoljenjem in prijavo inšpekciji pa ne more biti uspešna, ker je do prisposestvovanja prišlo že pred temi zatrjevanimi dejanji.

12. Izločitev sodnika se lahko zahteva le do konca glavne obravnave (drugi odstavek 72. člena ZPP). O „izločitvi sodišča“ pa odloča na podlagi posebnega predloga stranke Vrhovno sodišče (67. člen ZPP). Predloga za delegacijo tožena stranka ni podala.

13. V pritožbi uveljavljani razlogi torej niso podani. Višje sodišče pa je ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe (drugi odstavek 350. člena ZPP) ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pri odločitvah v točkah 2 in 3 izreka zmotno uporabilo materialno pravo. Pravne podlage za obveznost toženke naročiti in dopustiti odmero nepremičnine parc. št. 143/3 k.o. X ni. Elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru je izdelan in je sestavni del izpodbijane sodbe (8. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin)(2). Tudi za točko 3 izreka sodbe ni podlage v zakonu. O vpisih v zemljiško knjigo lahko skladno s 125. členom ZZK-1 sodišče odloča le na poseben predlog stranke, po uradni dolžnosti zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu samo, če tako določa zakon. S predložitvijo pravnomočne sodbe bo ob ustreznem predlogu tožeča stranka lahko dosegla vknjižbo lastninske pravice.

14. Glede na obrazloženo je višje sodišče v delu, kjer je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ugodilo pritožbi toženke in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je zavrnilo tožbena zahtevka iz točk 2 in 3 izreka izpodbijane sodbe (5. točka 358. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 351. člena ZPP). V ostalem pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo, saj niso podani ne v pritožbi uveljavljani, ne razlogi, na katere je dolžno pritožbeno sodišče skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti (353. člen ZPP).

15. Izrek o stroških postopka temelji na določilih 165. člena ZPP. Po spremembi izpodbijane sodbe tožeča stranka ni uspela le s sorazmerno majhnim delom tožbenega zahtevka, zaradi katerega niso nastali posebni stroški, zato poseg v stroškovno odločitev prvostopenjskega sodišča ni bil potreben (tretji odstavek 154. člena ZPP). Iz enakega razloga toženki ne gredo stroški pritožbenega postopka, pač pa je toženka dolžna tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 154. člena ZPP). Stroške tožeče stranke je višje sodišče odmerilo na podlagi stroškovnika na koncu odgovora na pritožbo. Ugotavlja, da so vsi stroški priglašeni skladno z Zakonom o odvetniški tarifi, zato je predlogu tožeče stranke za odmero stroškov pritožbenega postopka ugodilo. Skladno s 313. členom ZPP je določilo 15-dnevni rok za plačilo stroškov pritožbenega postopka. Če jih toženka v postavljenem roku ne bo plačala, bo prišla v zamudo in bo od tedaj dalje dolgovala še zakonske zamudne obresti (299. in 378. člen Obligacijskega zakonika.

(1) Gl. komentar k 124. členu v Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, izdala GV Založba leta 2005. (2) Gl. sodbo VS RS II Ips 774/2009.