Jedro

Za presojo zakonitosti podane odpovedi ni pomembno le dejstvo formalne ukinitve delovnega mesta, temveč tudi, ali prav ta ukinitev, ob predhodni zaposlitvi drugih dveh delavk na delovnih mestih, katerih naloge je pred tem (poleg svojih) opravljala tožnica, ne kaže na zlorabo instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje razveljavi ter zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka vročila tožnici 8. 12. 2008, nezakonita. Ugotovilo je, da je tožnica na delovnem mestu kadrovski referent, ki se je ukinilo, pred odpovedjo opravljala tudi dela po opisu delovnih mest pomočnik v računovodstvu in poslovni sekretar, na teh dveh delovnih mestih pa je tožena stranka zaposlila dve novi delavki. Zato je presodilo, da poslovni razlog ni dokazan.

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Izhajalo je iz tožničine pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu kadrovski referent in zavzelo stališče, da za presojo utemeljenosti odpovednega razloga ni pravno odločilno, da je tožnica poleg nalog delovnega mesta po pogodbi o zaposlitvi opravljala tudi nekatere naloge drugih delovnih mest. Delovno mesto, za katero je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, je bilo ukinjeno, delovni mesti, katerih naloge je tožnica pred tem tudi opravljala, pa sta bili obe zasedeni in sicer od 4. 10. 2008 in 25. 11. 2008. Zato je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 8. 12. 2008 zakonita.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je pravočasno revizijo vložila tožnica zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da mora za odpoved pogodbe o zaposlitvi obstajati utemeljen odpovedni razlog, spregledati pa tudi ni mogoče načela prepovedi zlorabe instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V zvezi s tem opozarja na sodbi Vrhovnega sodišča v zadevah VIII Ips 347/2006 in VIII Ips 376/2006. Meni, da je bila sprememba sistemizacije, ki je bila razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, navidezna, saj je tožena stranka za opravljanje tožničinih nalog tik pred odpovedjo zaposlila drugi dve delavki. Na ta način je tožena stranka ustvarila situacijo, da sta bili delovni mesti res zasedeni, čeprav so formalno pogoji za zasedbo nastali hkrati z ukinitvijo tožničinega delovnega mesta. Delovni mesti sta bili sistemizirani šele z aktom, ki je stopil v veljavo 1. 12. 2008 in s katerim je bilo ukinjeno tudi tožničino delovno mesto. Naloge, ki jih opravljata novi delavki, so enake nalogam, ki jih je poleg nalog svojega delovnega mesta, opravljala pred odpovedjo tožnica. Iz izpovedi priče M. pa poleg tega izhaja tudi, da so pri toženi stranki obstajala še druga delovna mesta, ki bi jih lahko ponudili tožnici. Če je bila njena izobrazba pomanjkljiva, pa bi ji tožena stranka lahko omogočila dokvalifikacijo ali prekvalifikacijo. Vse to je sodišče prve stopnje obširno obrazložilo, zato bi moralo sodišče druge stopnje pritožbo tožene stranke zavrniti.

4. Revizija je utemeljena.

5. Revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. Pogoj za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je po prvi alineji prvega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS št. 42/2002) prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Ukinitev delovnega mesta in porazdelitev nalog tega delovnega mesta med druge delavce je lahko utemeljen poslovni razlog (1), vendar pa delodajalec s fiktivnim ustvarjanjem okoliščin, ki naj bi utemeljevale odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, tega instituta ne sme zlorabiti. V tej zadevi ostaja sporno, ali je tožena stranka s tem, ko je v kratkem času pred odpovedjo tožničine pogodbe o zaposlitvi zaposlila dve novi delavki, in sicer na delovnih mestih, katerih naloge opravljala pred tem tožnica, zlorabila institut redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

7. Dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in ga je sodišče druge stopnje sprejelo kot popolnega, je naslednje: tožnica je bila zaposlena na delovnem mestu kadrovski referent, ki se je s sistemizacijo z dne 1. 12. 2008 ukinilo, zato ji je 8. 12. 2008 odpovedala pogodbo o zaposlitvi, poleg nalog tega delovnega mesta je od marca 2008 opravljala tudi naloge delovnih mest pomočnik v računovodstvu in knjigovodstvu (knjiženje prejetih računov, priprava, sprovajanje in knjiženje kompenzacij, usklajevanje kontnih kartic kupcev, izterjava odprtih terjatev do kupcev) in poslovni sekretar (prevzemanje telefonskih klicev in preusmeritev klicateljev do pristojne osebe, prevzemanje pošte in vodenje poštne knjige, nabava in vodenje zalog pisarniškega materiala in ostalega blaga za potrebe podjetja, pomoč pri telefonski izterjavi kupcev v sektorju trženja), delokrog delovnega mesta pomočnik v računovodstvu in knjigovodstvu sicer obsega naloge: knjiženje prejetih računov, priprava, sprovajanje in knjiženje kompenzacij, usklajevanje kontnih kartic kupcev, izterjava odprtih terjatev do kupcev, izdelava, obdelava in dokumentiranje IOP obrazcev, pomoč pri vodenju baze kupcev, fakturiranje (ročno in strojno), pomoč pri reševanju reklamacij na storitve, pomoč vodstvu podjetja pri administrativnih opravilih, druge naloge po navodilih nadrejenih, delokrog delovnega mesta poslovni sekretar, ki je bilo sistemizirano z aktom z dne 1. 12. 2008, obsega naloge: osnovna tajniška opravila, korespondenca podjetja do poslovnega okolja v skladu z neposrednimi pooblastili direktorja, prevzemanje telefonskih klicev in preusmeritev klicateljev do pristojne osebe, prevzemanje pošte in vodenje poštne knjige, oddaja pošte in priprava poštne knjige, vsakovrstna administrativna pomoč vodstvu podjetja, predpriprava pogodb, dopisov in ostalih poslovnih dokumentov, obvladovanje arhiva poslovne dokumentacije v vodstvu podjetja, administrativna pomoč sektorjem podjetja po navodilih direktorja, nabava in vodenje zalog pisarniškega materiala in ostalega blaga za potrebe podjetja, pomoč pri telefonski izterjavi kupcev v sektorju trženja, izdelava vseh naročilnic ter vodenje arhiva naročil, druga dela v skladu z navodili nadrejenih, tožena stranka je za delovno mesto pomočnik v računovodstvu in knjigovodstvu sklenila pogodbo o zaposlitvi z D. L. dne 4. 10. 2008 in za delovno mesto poslovni sekretar z A. T. dne 25. 11. 2008. 8. Sodišče druge stopnje je pri odločitvi izhajalo iz ugotovitve, da je poslovni razlog obstajal in da tožena stranka ni imela ustreznih prostih delovnih mest, ki bi jih lahko ponudila tožnici, saj sta bili delovni mesti pomočnik v računovodstvu in knjigovodstvu ter poslovni sekretar ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi zasedeni. Oboje drži, vendar pa za presojo zakonitosti podane odpovedi ni pomembno le dejstvo formalne ukinitve delovnega mesta, temveč tudi, ali prav ta ukinitev, ob predhodni zaposlitvi drugih dveh delavk na delovnih mestih, katerih naloge je pred tem (poleg svojih) opravljala tožnica, ne kaže na zlorabo instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Sodišče prve stopnje sicer ne povsem izrecno, vendar pa dovolj jasno ugotavlja, da prav zaposlitev dveh delavk tik pred tožničino odpovedjo na delovnih mestih, na katerih bi lahko delala tudi tožnica, kaže na zlorabo. Zlasti pa naj bi na zlorabo kazala zaposlitev ene od teh dveh delavk na delovnem mestu, ki je bilo sistemizirano šele po njeni zaposlitvi in hkrati z ukinitvijo tožničinega delovnega mesta kadrovski referent. Glede teh izhodišč sodišče druge stopnje ni zavzelo stališča, čeprav jih je tožena stranka v pritožbi izrecno napadala.

9. S tem, ko sodišče druge stopnje materialnopravne presoje v zvezi z navedenim ni opravilo, je zmotno uporabilo materialno pravo, posledično pa preuranjeno zaključilo, da za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi zadošča ukinitev enega delovnega mesta in zasedenost drugih delovnih mest. Če je tožena stranka tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ker je bilo njeno delovno mesto ukinjeno, lahko pa bi opravljala naloge bodisi delovnega mesta pomočnik v računovodstvu in knjigovodstvu bodisi poslovni sekretar (pri čemer ni nepomembno, kako je tožnica to delo opravljala pred tem), utegne biti revizijski očitek, da je dejansko situacijo z zaposlitvijo novih delavk prilagodila cilju – odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici, utemeljen.

10. Zato je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo in na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče druge stopnje zavzeti stališče do (sicer deloma protislovnega, zlasti glede pogojev za zasedbo delovnih mest pomočnik v računovodstvu in knjigovodstvu ter poslovni sekretar in glede potrebe po tožničinem delu) nedvomnega zaključka sodišča prve stopnje o zlorabi instituta redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

11. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Prim. sodbe VS RS VIII Ips 268/2009 z dne 21. 3. 2011, VIII Ips 176/2011 z dne 19. 6. 2012, VIII Ips 287/2011 z dne 4. 9. 2012, VIII Ips 2/2012 z dne 18. 9. 2012 in druge