Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj: - kršitve načela kontradiktornosti pri ugotavljanju prave pogodbene volje strank, in - ali se ob ugotovljeni nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavec lahko odpove pravici do pogodbene kazni, določene v kolektivni pogodbi.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj: - kršitve načela kontradiktornosti pri ugotavljanju prave pogodbene volje strank, in - ali se ob ugotovljeni nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavec lahko odpove pravici do pogodbene kazni, določene v kolektivni pogodbi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo pogodbene kazni zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ugotovljene s pravnomočno sodbo. Presodilo je, da se je tožnik s podpisom sporazuma odpovedal vsem (nadaljnjim) zahtevkom iz naslova delovnega razmerja na podlagi pogodbe o zaposlitvi in iz naslova sodbe o ugotovljeni nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zavrnilo je dokazni predlog za zaslišanje strank in prič.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno. Določbe sporazuma so jasna in nedvoumna, zato jih ni potrebno interpretirati in ugotavljati, kaj sta imeli stranki, ki sta ga sklepali, v mislih. Tožnik se je s podpisom sporazuma odpovedal tudi pravici do plačila pogodbene kazni.

3. Tožeča stranka predlaga dopustitev revizije, ker da gre za pravno vprašanje ali se lahko delavec odpove pravici do pogodbene kazni, ki je določena tudi v kolektivni pogodbi, v primeru s sodno odločbo ugotovljene nezakonitosti odpovedi delovnega razmerja, ter vprašanje, ali manjko zaslišanja strank glede ugotavljanja prave pogodbene volje strank lahko arbitrarno nadomesti sodišče, kadar obstaja dvom o interpretaciji sporazuma o odpovedi pravici do pogodbene kazni, ki jo sodišče šteje v korist tožene stranke. Sklicuje se na odločbo Ustavnega sodišča Up-63/03, ki se sicer nanaša na odpravnino, ki pa jo je po stališču tožeče stranke treba smiselno upoštevati tudi pri drugih pravicah iz delovnega razmerja. Sklicuje se na več odločitev Višjega delovnega in socialnega sodišča, zlasti v zadevah Pdp 786/2003 in Pdp 1256/2007, ki popolnoma sledita odločbi Ustavnega sodišča. Sodišči sta sodbi izdali brez zaslišanja strank, kljub dokaznim predlogom tožeče stranke, da se ugotovi prava pogodbena volja oziroma pogodbeni namen.

4. Sodišče po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

5. Predlog za dopustitev revizije izpolnjuje pogoje za dopustitev revizije. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 367.a člena ZPP revizijo dopustilo glede vprašanj kot sta opredeljeni v izreku tega sklepa.