Jedro

Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

Iz ustaljene upravno sodne prakse Vrhovnega sodišča jasno izhaja, kakšne so zahteve za to, da se določeno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Splošno vprašanje o trditvenem in dokaznem bremenu ter obsegu varstva pravic in pravnih koristi stranskega udeleženca, ki ga revidenti gradijo tudi na napačni navedbi o dopustni višini podpornih zidov, teh zahtev ne izpolnjuje.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožnikov (v nadaljevanju revidentov) zoper odločbo Republike Slovenije, Upravne enote Izola, št. 351-160/2009/G-14/16 z dne 9. 4. 2014. Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ tam navedenim investitorjem (stranka z interesom v tem upravnem sporu) dovolil legalizacijo armirano betonskega podpornega zidu na jugozahodnem delu tam navedenega zemljišča ob meji s sosednjim višje ležečim zemljiščem v solasti revidentov, ter določil obseg in pogoje za navedeno gradnjo. Tožena stranka je z odločbo, št. 35108-192/2010-49-00641116 z dne 14. 7. 2014, pritožbo revidentov zoper prvostopenjski akt zavrnila.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje so revidenti vložili revizijo. Njeno dovoljenost utemeljujejo s sklicevanjem na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavljajo revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 83. člena ZUS-1). Priglašajo stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

5. Revidenti v okviru 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 uveljavljajo dovoljenost revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja. Vendar po presoji Vrhovnega sodišča z vprašanjem, ki ga navajajo (ali gre v primeru ugovora glede višine podpornega zidu, ki po prostorskem aktu ne sme presegati višine 1,5 m, za osebni ali za javni interes, in ali bi morali kot stranski udeleženci še kako drugače kot samo z izkazanim lastništvom sosednjega zemljišča in navajanjem odstopa od pravne podlage izkazovati pravni interes) uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije niso izpolnili. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije izhaja iz ustaljene upravno sodne prakse Vrhovnega sodišča (npr. sklepi X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010). Splošno vprašanje o trditvenem in dokaznem bremenu ter obsegu varstva pravic in pravnih koristi stranskega udeleženca, ki ga revidenti gradijo tudi na napačni navedbi o dopustni višini podpornih zidov, teh zahtev ne izpolnjuje.(1)

6. Ker uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

7. Revidenti z revizijo niso uspeli, zato sami trpijo svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

(1) Primerjaj sklepe VSRS X Ips 329/2010, X Ips 274/2011, X Ips 475/2012, X Ips 272/2013, X Ips 321/2013, X Ips 316/2014.