Jedro

Beljenje stropa na dvokraki A lestvi s pomočjo valjčka na teleskopski palici samo po sebi ne predstavlja nevarne dejavnosti, uporabljena brezhibno delujoča lesena dvokraka A lestev pa ne nevarne stvari.

V primerih, ko bi stvar ali dejavnost, ki ni nevarna, takšna postala zaradi nedopustnih ravnanj ali opustitev imetnika stvari, je treba njeno odgovornost presojati po pravilih o krivdni odgovornosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedeno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika na plačilo odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo v višini 24.770,00 EUR s pripadki, ker je zaključilo, da ni podana niti objektivna niti krivdna odškodninska odgovornost zavarovanca tožene stranke za škodo, ki jo je tožnik utrpel v škodnem dogodku z dne 18. 1. 2011, ko se je pri beljenju stropa v dnevni sobi stanovanja zavarovanca tožene stranke nagnil naprej, da bi dosegel del stropa nad regalom, ki je bil težje dostopen, pri tem je prišlo do spremembe težišča, zato je lestev postala nestabilna in ker je tožnik valjček na teleskopski palici držal z obema rokama, se ni mogel oprijeti lestve in je padel ter se pri tem poškodoval. 2. Zoper odločitev se je zaradi bistvene kršitve pravil postopka, napačne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pritožil tožnik s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi s stroškovno posledico oziroma podrejeno, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne prvemu sodišču v ponovno odločanje. Pritožnik meni, da je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da padec tožnika za toženkinega zavarovanca ni bil objektivno predvidljiv. Ker je tožnik presodil, da stropa, ne da bi se regal popolnoma odstranil iz prostora, ni varno prepleskati, je vztrajal pri tem, da se prostor popolnoma izprazni. Šele na prigovarjanje in prošnjo zakoncev K. je tožnik, kljub postavljenemu regalu, začel s pleskanjem. Navedeno pomeni, da sta se morala zakonca K. najkasneje po opozorilu tožnika zavedati, da je pleskanje v tako pripravljenem prostoru nevarno. Tudi sicer se je sodna praksa postavila na stališče, da ni pomembno, ali je bila odgovorna oseba glede na svoje konkretne sposobnosti (znanje, izkušnje) sposobna posledico predvideti, pomembno je, da je bila posledica objektivno predvidljiva. Kljub temu, da zakonca K. nista imela znanja oziroma izkušenj glede pleskanja, bi morala predvideti, da je zaradi težje dosegljivosti določenega dela stropa mogoče, da tožnik pade z lestve, še posebej, ker ju je na to možnost opozoril tožnik. Nič nerealnega in neživljenjskega tudi ne bi bilo, če bi kdo od zakoncev K. tožniku pri pleskanju težje dosegljivega dela stropa pridržal lestev. Pri nagibanju na lestvi zelo hitro pride do tega, da se povprečen človek preveč nagne, saj njegova pozornost ni namenjena samemu nagibu na lestvi, ampak temu, kdaj bo dosegel tisti del, ki ga je potrebno prepleskati.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah razlogov, uveljavljenih s pritožbo, in v okviru uradnega preizkusa zadeve po drugem odstavku 350. člena ZPP ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje materialno pravo pravilno uporabilo. Sprejeto odločitev je tudi skrbno, vsestransko in natančno obrazložilo, pri svojem delu pa ni storilo niti očitanih niti po uradni dolžnosti upoštevanih bistvenih kršitev določb procesnega prava. Pritožbeno sodišče zato v celoti povzema razloge izpodbijane sodbe in v nadaljevanju le še odgovarja na pritožbene trditve tožnika.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo vsebino oziroma naravo objektivne odškodninske odgovornosti in zaključilo, da beljenje stropa na dvokraki A lestvi s pomočjo valjčka na teleskopski palici samo po sebi ne predstavlja nevarne dejavnosti, uporabljena brezhibno delujoča lesena dvokraka A lestev pa ne nevarne stvari.

6. V primerih, ko bi stvar ali dejavnost, ki ni nevarna, takšna postala zaradi nedopustnih ravnanj ali opustitev imetnika stvari, je treba njeno odgovornost presojati po pravilih o krivdni odgovornosti. Tožnik je trdil, da je toženkin zavarovanec povzročil škodni dogodek zaradi opustitve dolžnega ravnanja, ker iz prostora ni umaknil vsega pohištva, ker ni zagotovil orodja in ker tožniku ni držal lestve.

7. V konkretnem primeru tudi po presoji pritožbenega sodišča ne gre za krivdno odgovornost zavarovanca tožene stranke, saj tožnik ni dokazal njegovega protipravnega ravnanja oziroma opustitve, čeprav je bilo dokazno breme na njem.

8. Tožnik se je zavedal, da beljenje težje dostopnega dela stropa nad regalom, ki ni bil odstranjen iz prostora, ni varno, zato bi temu zavedanju moral prilagoditi svoje ravnanje in bodisi vztrajati, da zakonca K. iz prostora odstraniti regal, bodisi bi moral odkloniti prijateljsko pomoč pri pleskanju stanovanje ter bi tako preprečil nastanek škode. Ker pa se je tožnik odločil strop prebeliti, je prevzel tveganje nastopa negativnih posledic, ki bi lahko nastale zaradi beljenja težje dostopnega dela stropa.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato je dolžan kriti svoje stroške pritožbenega postopka (155. člen ZPP).