Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bil v okoliščinah tega primera dosežen sporazum o skrajšanju odpovednega roka.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bil v okoliščinah tega primera dosežen sporazum o skrajšanju odpovednega roka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za plačilo odškodnine, ki jo je tožnica zahtevala od tožencev zaradi nespoštovanja odpovednega roka. Presodilo je, da toženca nista kršila zakonskih določb o odpovednem roku in da je prišlo do sporazuma o skrajšanju le-tega. Potem ko sta podala odpoved pogodbe o zaposlitvi, sta se s tožnico dogovarjala o sklenitvi poravnave glede skrajšanja odpovednega roka in odpravnine. Kasneje poravnavi nista bili sklenjeni. Tožencev od 1. 3. 2011 ni bilo več na delo, zato ju je tožnica odjavila iz zavarovanja. Da je prišlo do sporazuma o skrajšanju odpovednega roka naj bi po stališču sodišča prve stopnje izhajalo iz tega, da je bil v predlogu izvensodnih poravnav določen datum 1. 3. 2011 ter da ju je tožnica odjavila iz zavarovanja z 28. 2. 2011. 2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnice in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je s presojo, da odjava iz zavarovanja na dan 28. 2. 2011 kaže na to, da je tožnica pristala na predlog tožencev, da jima delovno razmerje preneha z 28. 2. 2011 oziroma da od 1. 3. 2011 dalje nista več v delovnem razmerju.

3. V pravočasnem predlogu za dopustitev revizije tožnica predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, ali je pisna oblika pogoj za veljavnost sporazuma o skrajšanju odpovednega roka in ali odjava iz socialnih zavarovanj dokazuje obstoj sporazuma o odpovednem roku. Meni, da odjava iz zavarovanja ne nadomešča pisnega sporazuma o skrajšanju odpovednega roka in takega sporazuma ne dokazuje. Ker sta toženca s 1. 3. 2011 samovoljno prenehala prihajati na delo, ju je morala odjaviti in jima od tedaj dalje ni več izplačevala plače. Ta datum sporazumno ni bil dogovorjen. Zaradi predčasnega odhoda tožencev so ostali začeti posli nedokončani, zaključili so jih najeti zunanji izvajalci. Postavlja tudi vprašanje, ali je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, sodišče druge stopnje pa je kršitev, ker je ni odpravilo, ponovilo. Zatrjuje namreč protispisnost, ki naj bi bila podana v navedbi sodišč, da je tožnica toženca odjavila iz zavarovanj 28. 2. 2011, čeprav iz listin izhaja, da je to storila 8. 3. 2011 za osem dni nazaj, to je z 28. 2. 1011. 4. Predlog je utemeljen.

5. Sodišče po prvem odstavku 367a. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in nadaljnji) dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so glede vprašanja, razvidnega iz izreka sklepa, izpolnjeni pogoji iz 367a. člena ZPP, zato je revizijo v tem obsegu dopustilo.