Jedro

Revizijsko sodišče ob branju revidentove revizije ugotavlja, da iz nje v resnici ni mogoče izluščiti, kateri revizijski očitek je tako utemeljen, da bi ga lahko vzelo v obravnavo.

Izrek

Revizija (zoper sodbo in sklep) se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v tretjem sojenju zavrnilo predlog tožnika za izdajo zamudne sodbe (I. točka), zavrnilo predlog toženke za izdajo zamudne sodbe (II. točka) in zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna tožniku plačati znesek 137.706,56 EUR z obrestmi (III. točka). Odločilo je še o stroških postopka (IV. točka).

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zoper II. točko izreka odločbe sodišča prve stopnje zavrglo, zoper I., III. in IV. točko izreka odločbe sodišča prve stopnje pa zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožnik v pravočasni reviziji zoper drugostopenjsko odločbo uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Ne sprejema zaključka sodišč prve in druge stopnje, da je tožba nesklepčna1. Povzema potek postopka pred sodiščem prve in druge stopnje in vztraja, da bi moralo sodišče tudi v tretjem sojenju izdati ugoditveno zamudno sodbo (ker tožba vsebinsko ni bila dopolnjena in je odgovor na tožbo posledično prepozen). Trdi, da je v II. točki tožbe po posameznih podpoglavjih opredelil toženkina protipravna dejanja, potem pa jih je ponovno izpostavil še v III. točki dopolnitve tožbe. Poudarja, da ni šlo za običajne navedbe, temveč za strokovne navedbe, ki jih je črpal iz revizijskega poročila A., d. o. o. Zatrjuje še kršitve iz 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter kršitev 22. in 25. člena Ustave (pri čemer vsebino ustavnih pravic obširno pojasnjuje, celo s sklicevanjem na ustavne odločbe). Meni, da je protispisnost podana pri povzemanju tožnikove izjave na naroku z dne 1. 7. 2015 v prvostopenjsko sodbo. Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijani odločbi spremeni tako, da izda ugoditveno zamudno sodbo, podrejeno pa, da odločbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugega sodnika.

4. Revizija je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizijsko sodišče ob branju revidentove revizije ugotavlja, da iz nje v resnici ni mogoče izluščiti, kateri revizijski očitek je tako utemeljen, da bi ga lahko vzelo v obravnavo. Zato velja revidentu uvodoma pojasniti, da po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D, Ur. l. RS št. 45/2008), ki je začel veljati 1. 10. 2008, revizijsko sodišče po uradni dolžnosti ne pazi na bistvene kršitve določb postopka in na pravilno uporabo materialnega prava, temveč je vezano le na to, kar uveljavlja revident v reviziji. Poleg navedenega revizija ni redno, temveč izredno pravno sredstvo. To pomeni, da morajo biti revizijske teze vlagatelja revizije jasne, da lahko revizijsko sodišče nanje pravno argumentirano odgovori. V revizijskem postopku mora imeti namreč revizijsko sodišče, da lahko poda pravno argumentirano obrazložitev sodbe oziroma sklepa, sebi primernega/odgovarjajočega sogovornika. V tu obravnavani zadevi pa navedbe vlagatelja revizije niso primerne/odgovarjajoče najvišjemu sodišču v državi.

7. Iz navedb vlagatelja revizije: "Vrhovno sodišče mora tako odgovoriti na vprašanje, kdaj je zadoščeno pravnemu standardu, da je za sklepčnost tožbe navedenih dovolj jasnih dejstev (to pomeni, da so podane navedbe v zadostni meri za vse elemente odškodninske odgovornosti po Obligacijskem zakoniku) za utemeljenost tožbenega zahtevka oz. ali je jasnost navedb odvisno od utemeljenosti zahtevka ali sklepčnosti tožbe."2..."ali je revident oz. še preje tožeča stranka s tožbo zadostila sklepčnosti ali ne oz. je sodišče preveč poseglo v samo vsebino navedb in dokazne predloge v smislu utemeljenosti zahtevka.."3 je (poleg tega, da so jezikovno slabo razumljive) očitno, da meša pojma nepopolnosti in nesklepčnosti tožbe. Nesprejemljive so nadaljnje navedbe revidenta "da prvostopenjsko sodišče še vedno ni postopalo v skladu z navodili višjega sodišča in v skladu z določili ZPP, pri čemer iz obsežnih tožbenih navedb ni izluščilo dogodke, niti jih ni poskušalo izluščiti, na katere tožeča stranka navezuje pravno posledico in takšno dejansko stanje v nadaljevanju ni pravno pravilno kvalificiralo"4, pri čemer Vrhovno sodišče poudarja, da naloga prvostopenjskega sodišča ni, da samo izlušči iz poplave navrženih trditev (v tožbi, njeni dopolnitvi, pripravljalnih vlogah in celo revizijskem poročilu) za utemeljitev tožbenega zahtevka relevantne trditve. Revizijska navedba "Dejstvo je, da so v skladu s pravno domnevo o izdaji zamudne sodbe dejanja, ki so opisana v tožbi kot protipravna dejanja tudi protipravna dejanja, ker se morajo že po zakonu šteti za protipravna dejanja, ki pa v resnici so protipravna dejanja in hkrati kot resnična protipravna dejanja glede na domnevo in tukaj se ... sodišče ... ne sme spraševati, katera protipravna dejanja naj bi tožniku povzročila pravno upoštevno škodo..."5 pa govori sama za sebe.

8. Upoštevaje navedeno in dejstvo, da tudi v nadaljevanju revizije (primerjaj strani 6 do 9 revizije) vlagatelj revizije ne uspe navesti, kateri revizijski očitek je tako utemeljen, da bi ga lahko revizijsko sodišče vzelo v obravnavo, lahko revizijsko sodišče vloženo revizijo samo zavrne, čeprav morda obstoji odprto vprašanje sklepčnosti in popolnosti tožbe, vendar ga vlagatelj revizije ne zastavi. Gre namreč za kršitev, ki jo mora vlagatelj revizije v reviziji jasno uveljavljati. Tega pa kot rečeno vlagatelj revizije ni zmogel. Pred revizijskim sodiščem je namreč zelo jasna razmejitev vlog pooblaščencev pravdnih strank in sodišča, ki si morata biti strokovno odgovarjajoči. 9. Ob tem velja samo še dodati, da je vzrok za nesklepčnost lahko tudi pomanjkljivo opisan življenjski primer, t. j. pomanjkanje pravno pomembnih dejstev v tožbi oziroma izrazito pomanjkljivo in nejasno popisane za odločitev relevantne okoliščine; za konkretni primer poenostavljeno povedano: da vsa v tožbi navedena dejstva ne privedejo do posledice, t. j. utemeljitve vtoževane odškodnine.

10. Pravilna je tudi izpodbijana odločitev sodišča druge stopnje o zavrženju tožnikove pritožbe zoper II. točko prvostopenjske odločbe, s katero je bil zavrnjen predlog toženke za izdajo zavrnilne zamudne sodbe. Drži namreč, da tožnik za vložitev pritožbe zoper II. točko prvostopenjske odločbe nima pravnega interesa.

11. Glede na navedeno je revizijsko sodišče tožnikovo revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP) in z njo tudi njegov zahtevek za povrnitev stroškov revizije (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 Ob tem se sklicuje na zadevo VS RS III Ips 13/2012. 2 Glej prvi odstavek 3. strani revizije. 3 Glej peti odstavek 3. strani revizije. 4 Glej zadnji odstavke 4. strani revizije. 5 Glej prvi odstavek 5. strani revizije.