Jedro

Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

Glede na vsebino te zadeve revidentovo vprašanje, ali neizkazana pravica graditi pomeni predhodno vprašanje po 147. členu ZUP, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Že na podlagi branja določb ZGO-1 (drugi in četrti odstavek 54. člena in 6. točke prvega odstavka 66. člena) in prvega ter drugega odstavka 66. člena ZUP namreč jasno izhaja, da mora investitor svoji vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja priložiti tudi dokaz o pravici graditi. Če vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja tak dokaz ni predložen, pravica graditi pa tudi ni razvidna iz javnih evidenc, ki so upravnemu organu dostopne, je taka vloga nepopolna in v takem primeru ne gre za predhodno vprašanje v smislu 147. člena ZUP. Ker je odgovor na revidentovo vprašanje možen že z branjem določb ZGO-1 in ZUP, o tem vprašanju pa obstaja tudi ustaljena upravnosodna praksa, pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik (v nadaljevanju revident) vložil revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 2. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo Republike Slovenije, Upravne enote Radovljica, št. 351-403/2008-93 z dne 1. 2. 2013. Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ zavrnil revidentovo zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za „rekonstrukcijo objekta-zimski vrt, zgrajen objekt“ na tam navedenem zemljišču. V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da gradnja posega v sosednji objekt (sidranje v balkon sosednjega objekta in poseg v odvodnavanje strehe ter v svetlobne in prezračevalne jaške sosednjega objekta), ki je v solasti več oseb. Revident soglasja solastnikov sosednjega objekta ni predložil, zato ni izkazal pravice graditi, kot ene od predpostavk za izdajo gradbenega dovoljenja v skladu s 6. točko prvega odstavka 66. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Revidentovo pritožbo zoper zavrnilno odločbo prvostopenjskega organa je tožena stranka zavrnila z odločbo, št. 35108-282/2012/11-00641108 z dne 25. 3. 2013. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/2008 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/2008 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/2008 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/2008 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revident uveljavlja dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po navedeni določbi je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Revizija zato ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katere je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma z jezikovno razlago zakonskega besedila (odločbe Vrhovnega sodišča X Ips 774/2008, X Ips 776/2008, X Ips 414/2009, X Ips 487/2011, X Ips 466/2012).

7. Revident navaja, da gre po vsebini za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju in sicer: ali so za odločitev prvostopenjskega upravnega organa v postopku izdaje gradbenega dovoljenja pomembna dejstva, ki so izkazana v času odločanja tega organa oziroma, ali bi moral prvostopenjski upravni organ postopek izdaje gradbenega dovoljenja prekiniti zaradi rešitve predhodnega vprašanja, to je izkazanosti pravice graditi, v tej zadevi, izkazanosti soglasja solastnikov, o čemer že teče nepravdni postopek pred sodiščem in bo sodba sodišča to manjkajoče soglasje nadomestila.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča zastavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Odgovor na zastavljeno vprašanje je namreč mogoč že na podlagi branja določb drugega in četrtega odstavka 54. in prvega odstavka 66. člena ZGO-1 ter 66. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

9. ZGO-1 kot pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja določa, da ima investitor izkazano pravico graditi (6. točka prvega odstavka 66. člena). ZGO-1 nadalje v drugem in četrtem odstavku 54. člena določa, da mora investitor zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja priložiti tudi dokazilo o pravici graditi. V 56. členu pa določa, katere listine se v postopku izdaje gradbenega dovoljenja štejejo kot dokazilo o pravico graditi.

10. Po presoji Vrhovnega sodišča iz citiranih določb ZGO-1 in določbe prvega in drugega odstavka 66. člena ZUP, ki določata, da mora biti vloga razumljiva in obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava ter da mora vsebovati tudi druge sestavine, ki jih določa zakon ali drug predpis, jasno izhaja, da mora investitor že v vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja izkazati svojo pravico graditi. Če vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja tak dokaz ni predložen, pravica graditi pa tudi ni razvidna iz javnih evidenc, ki so upravnemu organu dostopne, eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja ni izpolnjen in v takem primeru ne gre za predhodno vprašanje v smislu 147. člena ZUP. Smiselno enako stališče je Vrhovno sodišče tudi že zavzelo v odločbah I Up 1449/2003 z dne 10. 5. 2006 , X Ips 757/2004 z dne 11. 9. 2008 in X Ips 196/2004 z dne 7. 10. 2009, ki so bile sicer izdane na podlagi prej veljavnega Zakona o graditvi objektov - ZGO, ki pa je v svojem 36. členu prav tako določal, da mora investitor svoji vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja priložiti dokaz o pravici graditi.

11. Ker je torej odgovor na zastavljeno vprašanje mogoč že z branjem zakonskega besedila, o takem vprašanju pa tudi še obstoja ustaljena upravnosodna praksa, uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

12. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

13. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).