Jedro

Ker se v tem upravnem sporu pomanjkanja sposobnosti biti stranka postopka ne da odpraviti (peti odstavek 81. člena ZPP), je med revizijskim postopkom nastopil položaj, ko je revizija vložena po osebi, ki te pravice nima (več). Po tretjem odstavku 83. člena ZUS-1 revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice, zato jo je Vrhovno sodišče v skladu z 89. členom ZUS-1 zavrglo.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 28. 9. 2005, s katero je ta razveljavila odločbo od dodelitvi radijskih frekvenc z dne 5. 3. 2004, s katero je bila tožeči stranki dodeljena radijska frekvenca, ker tožeča stranka ni plačala uporabnine za dodeljeno radijsko frekvenco.

2. Zoper prvostopenjsko sodbo je tožeča stranka dne 24. 8. 2006 vložila revizijo (prej pritožbo).

3. Revizija ni dovoljena.

4. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče odloča o vloženih pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča prve stopnje po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna 1. 1. 2007. 5. Kljub navedenemu je treba upoštevati, da mora sodišče ves čas postopka, tudi med celotnim revizijskim postopkom, po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko stranka postopka, kar izhaja iz 80. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporabljajo v upravnem sporu za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena. Ob preizkusu te procesne predpostavke je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je bila tožeča stranka dne 7. 3. 2008, torej po vložitvi revizije, v skladu z določbami Zakona o finančnem poslovanju podjetij – ZFPPod izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije. Ker z izbrisom iz sodnega registra pravna oseba preneha (prvi odstavek 27. člena ZFPPod), tožeča stranka obravnavanega upravnega spora več ne obstaja.

6. Tožeča stranka je po vložitvi revizije prenehala obstajati. Ker je prenehala zaradi izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, nima pravnega naslednika. To pomeni, da se postopek ne bi mogel nikoli nadaljevati, zaradi česar bi bila uporaba določb ZPP o prekinitvi postopka (3. ali 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP) nesmiselna.

7. Ker se v tem upravnem sporu pomanjkanja sposobnosti biti stranka postopka ne da odpraviti (peti odstavek 81. člena ZPP), je med revizijskim postopkom nastopil položaj, ko je revizija vložena po osebi, ki te pravice nima (več). Po tretjem odstavku 83. člena ZUS-1 revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice.

8. Glede na navedeno je revizijo Vrhovno sodišče na podlagi 89. člena ZUS-1 zavrglo.